obsojeni
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Srbski parlament omejil privilegije
13. 02. 2001 00.00
Srbski parlament je danes sprejel zakon, ki znatno omejuje privilegije nekdanjih predsednikov, tudi Slobodana Miloševića. V skladu z novim zakonom, proti kateremu so glasovali Miloševićevi socialisti in njihovi partnerji, bodo nekdanji predsedniki izgubili telesne stražarje, voznike in drugo osebje, ki ga plačuje država , če bodo obsojeni na najmanj šest mesecev zaporne kazni. Novi zakon zmanjšuje število telesnih stražarjev nekdanjih predsednikov na enega, predsednikom pa odreka tudi pravico do stalnega voznika.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Odzivi na sodbo v primeru Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Na sodbo v primeru Lockerbie so se že odzvali sorodniki žrtev atentata. Mnenja o odločitvi sodišča so deljena. Nekateri menijo, da so sodniki razsodili pravično, drugi pa sodišču očitajo premile kazni.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Zmaga Minnesote in Portlanda
02. 01. 2001 00.00
V tekmi med Minnesoto Timberwolves in Houston Rockets je ekipa Minnesote premagala Houston 106:96. Minnesota je sicer začela slabo, tako da so gostje v prvi četrtini zlahka narekovali ritem igre, toda razmerje moči se je hitro spremenilo. Domačini, za katere je prvo tekmo sezone odigral Sam Mitchell, še edini član prvotne ekipe Timberwolvesov iz sezone 1989/90, so prevzeli vajeti v svoje roke in kmalu v nadaljevanju odločili zmagovalca. Radoslav Nesterovič je dobil priložnost na začetku tekme, skupno odigral 16 minut in v tem času vknjižil štiri točke (met 2:4), dva skoka in blokado.
Mafijca obsodili v Grčiji
29. 12. 2000 00.00
Francesca Prudentina, domnevnega italijanskega mafijca, osumljenega tihotapljenja cigaret, so v Solunu obsodili na 19 mesecev zapora zaradi posedovanja ponarejenega potnega lista, so sporočili grški pravosodni viri. Isti viri so še povedali, da bo grško pravosodje takoj po novoletnih praznikih preučilo italijansko zahtevo po Prudentinovi izročitvi Italiji.
Hartmanu 14 let zapora
29. 12. 2000 00.00
Višje sodišče je vodjo gorenjske heroinske naveze Andreja Hartmana pravnomočno obsodilo na 14 let zapora, ostali pa so skupaj obsojeni kar na 23,5 let zapora. Hartmanu, ki je pred mesecem dni - približno v času izdaje sodbe - pobegnil iz hišnega pripora, in ostalim obtoženim je Višje sodišče v Ljubljani 30. novembra v večjem delu potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, na katero so se pritožili vsi obsojeni. Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiča pa na kranjskem okrožnem sodišču čaka še eno sojenje, saj je višje sodišče glede enega kaznivega dejanja, storjenega na Madžarskem, njihove sodbe razveljavilo ter vrnilo v ponovno sojenje, so danes sporočili iz kranjskega okrožnega sodišča.
V nizu eksplozij najmanj pet mrtvih
24. 12. 2000 00.00
V nizu eksplozij, ki so danes odjeknile pred več katoliškimi poslopji v Džakarti ter na Sumatri, kjer so se na božičnih volitvah zbrali verniki, je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 30 pa ranjenih, je sporočila policija. Dva človeka sta umrla v eksplozijah v prestolnici, najmanj trije ljudje pa so bili umrli v provinci Riau na Sumatri. V Džakarti so bombe eksplodirale pred štirimi cerkvami, med drugim tudi pred glavno katedralo ter v neki katoliški šoli. Eksplozije so med verniki povzročile paniko, poškodovanih pa je tudi več avtomobilov. Doslej odgovornosti za eksplozije ni prevzel še nihče, pred polnočnicami pa so pred cerkve v središču Džakarte namestili okrepljene policijske enote.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Severne pokrajine v Mariboru
10. 11. 2000 00.00
V mariborski Fotogaleriji Stolp bodo danes ob 19. uri odprli razstavo luksemburškega fotografa Jean - Jacques Lucasa Severne pokrajine. Avtor ostaja trdno v okvirih "modernistične" fotografske tradicije in izkušnje. Njegov dosledno črno-beli opus bo na razstavi predstavljen v sklopih Islandija, Norveški ledeniki in Pesek zaliva Talisker kot primer zelo visoko zastavljenih kvalitativnih fotografskih standardov. Razstava bo na ogled do 2. decembra. Lucasove fotografije se pojavljajo v neštetih variacijah pop kulture, pri čemer so velikokrat prisotni elementi demontaže medija, avtoironizacije, poetike citata ali zgolj teoretičnih diskurzov o njenem statusu duplikata.
Singapore Airlines priznala krivdo
04. 11. 2000 00.00
Letalska družba Singapore Airlines je uradno priznala krivdo v torkovi letalski nesreči na letališču v Taipeiu, v kateri je umrlo 81 ljudi. Tiskovni predstavnik družbe je povedal, da je letalo vzletelo s steze, ki je bila zaprta zaradi obnovitvenih del. Dodal je, da je družba zaradi nesreče pretresena in da obžalujejo napako, zato so se odločili, da bodo družinam žrtev nesreče plačali 400 tisoč dolarjev odškodnine. Singapurska letalska družba bo tudi plačala zdravniško oskrbo in zdravljenje vseh potnikov in članov posadke, ki so bili v nesreči ranjeni.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Stavka letaliških delavcev v Italiji
27. 10. 2000 00.00
Danes je bilo na milanskih letališčih Malpensa in Linate zaradi stavke letaliških delavcev ter stevardes in stevardov odpovedanih več kot 200 poletov. Stavkajoči so se za stavko odločili zaradi nezadovoljstva s plačami, je povedal neki letališki delavec.
Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.
Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili
06. 10. 2000 00.00
Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Akcija proti računalniškim "piratom"
21. 09. 2000 00.00
Policisti so v akciji odkrivanja "piratov" računalniških programov in glasbe, v kateri je sodelovalo kar osem policijskih uprav, zaradi suma kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela 22. junija opravili kar 25 hišnih preiskav, od tega 22 uspešno. Za šest osumljenih so že vložili ovadbe, v 16 primerih pa preiskava še ni končana. Policisti, ki so pri preiskavi sodelovali z BSA (Business Software Alliance) za Slovenijo, so zasegli 27 računalnikov, opremljenih s strojno in programsko opremo, namenjeno kopiranju programske opreme, več kot 2.500 zgoščenk in 640 disket s piratsko programsko vsebino, poleg tega pa še vrsto katalogov s piratsko ponudbo, je na današnji novinarski konferenci povedal Jure Kebe, vodja sektorja za računalniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije. Doslej so bili v Sloveniji zaradi računalniškega piratstva obsojeni štirje "pirati", od tega dva pravnomočno
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Vrnitev vohunov v Severno Korejo
02. 09. 2000 00.00
Skupina 63-ih nekdanjih starejših severnokorejskih vohunov se je danes po več desetletjih vrnila domov. Vohuni, ki se nikakor niso hoteli odreči komunizmu, so bili v Južni Koreji zaprti 45 let.
Italijani objavili seznam pedofilov
23. 08. 2000 00.00
Italijanski dnevnik Libero je v današnji številki objavil seznam imen pedofilov, ki so bili obsojeni zaradi spolnih deliktov zoper mladoletne osebe. Kot piše dnevnik, želijo s tem obvestiti ljudi, da bodo lahko zaščitili svoje otroke.
Danes pričali jugoslovanski vojaki
11. 08. 2000 00.00
Trije jugoslovanski vojaki so pred vojaškim sodiščem v Beogradu danes pričali o okoliščinah aretacije dveh Britancev in dveh Kanadčanov minuli teden v Črni gori. Priče naj bi potrdile izjave aretiranih in njihovega zagovornika, je za beograjsko tiskovno agencijo Beta povedal odvetnik Djordje Djurišić. Štirje tujci se ob aretaciji niso upirali, saj jih je bilo strah, ker so nanje merili s puškami.
Tat oskarjev bo plačal
10. 07. 2000 07.42
Voznik tovornjaka Lawrence E. Lendent bo moral zaradi kraje 58 kipcev filmske nagrade oskar, ki je nekaj dni pred podelitvijo prestižne filmske nagrade povzročila pravo paniko, šest mesecev odsedeti v zaporu in plačati 50.000 dolarjev denarne kazni, je odločilo sodišče v Los Angelesu.
Umik izraelskih sil z meje
19. 06. 2000 20.55
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj potrdil umik izraelskih sil iz južnega Libanona, njihovo mesto pa naj bi zavzele mirovne sile ZN. VS je tudi sprejel predsedniško izjavo, s katero je potrdil mnenje generalnega sekretarja Kofija Annana, da se je izraelska vojska umaknila iz južnega Libanona. Izjava bi morala biti sprejeta že v nedeljo zjutraj, vendar je Rusija podprla stališče Libanona, češ da Izrael ni končal umika in zato zavrnila omenjeno izjavo. Po večurnih pogajanjih je Rusija privolila v nekoliko dopolnjeno besedilo, ki vključuje opozorilo ''o kršitvah po 16. juniju''. Predsedniška izjava mora biti za razliko od resolucije sprejeta soglasno.
Mladoporočenca obsodili na zaporno kazen
13. 06. 2000 09.02
26-letnega Lija Benwuja iz revne kitajske province Anhui so obsodili na triletno zaporno kazen, ker je takoj po poroki pretepel in posilil svojo nevesto. Sodišče v kantonu Fengyang je ugotovilo, da je obsojeni svojo soprogo, 22-letno Ji Kaitao, posilil v dneh po poroki. Sodišče je tudi ugotovilo, da poroka med omenjenima ni zakonita, saj sta pripravila le preprosto družinsko slavje, kar je sicer običajno na revnem kitajskem podeželju. Mlada Kaitao je sicer sprva oklevala s poroko, vendar so jo v poroko nato prisili starši, saj so od staršev zaročenca prejeli 480 dolarjev dote. Po poročni slovesnosti pa je Kaitao ženinu odrekla ''ustrežljivost'', nakar je ženinov oče mladoporočenca zaprl v sobo, kjer je ženin nato soprogo zvezal, pretepel in posilil. Kaitao se je nato pritožila pri policiji, ki pa je razsodila ženinu v prid. Ta je namreč zatrdil, da ga je soproga ogoljufala, s tem ko je sprejela doto, njega pa ''zavrnila''. Kaitao so nato za en teden odpeljali v zapor.
Pomilostitev za 120.000 zapornikov
26. 05. 2000 16.11
Ruski parlament je danes sprejel odločitev o pomilostitvi 120.000 zapornikov. Poslanci v dumi so v tretjem branju soglasno glasovali za pomilostitev. Povod zanjo je bila 55. obletnica ruske zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni.