obveščevalne
Večina Američanov podpira vojno
23. 09. 2001 00.00
Najnovejše javnomnenjske ankete so pokazale, da velika večina Američanov podpira vojno napoved. Kljub temu se je v Los Angelesu v soboto zbralo okrog 500 ljudi, ki so pozivali administracijo predsednika Busha, naj na nasilje ne odgovarja z novim nasiljem.
Priprave ZDA na povračilne ukrepe
22. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush se je s svetom za nacionalno varnost prek videokonference pogovarjal o nadaljnji strategiji operacije boja proti terorizmu. V Pentagonu medtem pripravljajo ukaz za novo namestitev ameriških sil, pri čemer je potreben le še podpis ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Kdo skriva teroriste?
19. 09. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v pogovoru za CNN zatrdil, da imajo dovolj dokazov, ki kažejo na to, da nekatere države skrivajo teroriste.
Preiskava o delu varnostnih služb
18. 09. 2001 00.00
V ZDA se je pričela preiskava o tem, zakaj je varnostni in obveščevalni sistem v državi pred tednom dni tako usodno zatajil.
Večje pristojnosti obveščevalnih služb
17. 09. 2001 00.00
CIA in FBI sta tarča kritike politikov in javnosti, ki ne razume, zakaj ameriški obveščevalci niso uspeli preprečiti terorističnih napadov. Obrambni minister Powell meni, da je potrebno spremeniti izvajanje obveščevalnih operacij. George Bush pa je prebivalce New Yorka pozval, naj se danes vrnejo na delo.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
Talibani o izročitvi bin Ladna
17. 09. 2001 00.00
Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je sporočil, da bo o morebitni izročitvi Osame bin Ladna odločal vrhovni svet verskih dostojanstvenikov.
Poveljnik protitalibanskih sil podlegel ranam
14. 09. 2001 00.00
Legendarni afganistanski vodja upornikov Ahmed Šah Masud je danes umrl posledicami bombnega atentata minulo nedeljo. Masuda je ubila bomba, ki jo je sprožil domnevni novinar.
ZDA še vedno v šoku
12. 09. 2001 00.00
Na jugu Manhattna, kjer sta do nedavnega stala slovita "dvojčka" WTC-ja, poteka reševalna akcija iskanja morebitnih preživelih, v kateri sodeluje Nacionalna garda in več sto prostovoljcev. FBI naj bi medtem že aretiral nekaj oseb, osumljenih za vpletenost v napadih.
Največji teroristični napadi na ZDA
12. 09. 2001 00.00
Združene države Amerike so že več desetletij cilj številnih terorističnih napadov. Kljub temu pa je niz torkovih terorističnih napadov doslej brez primere.
Nato proti terorizmu?
12. 09. 2001 00.00
Nekdanji slovenski obrambni minister Janez Janša je pojasnil morebitne povračilne akcije ZDA in vlogo Nata v terorističnih napadih.
Ogrožena je varnost kot vrednota
11. 09. 2001 00.00
Namestnik generalnega direktorja slovenske policije Andrej Anžič je pojasnil, kakšni so ukrepi in vloga policije v podobnih terorističnih napadih.
Predlog cenzure v ZDA umaknjen
06. 09. 2001 00.00
Republikanci so umaknili sporni predlog zakona, po katerem bi lahko kazensko preganjali državne uradnike, ki bi novinarjem in drugim izdali informacije o delu državnih organov.
Izraelci vdrli v begunsko taborišče
02. 09. 2001 00.00
Izraelska vojska je vdrla v palestinsko begunsko taborišče na jugu Gaze. V Hebronu na Zahodnem bregu pa so izraelski vojaki ubili dva Palestinca.
Hrvaški specialci lovijo Gotovino
29. 08. 2001 00.00
Hrvaški časopisi poročajo, da naj bi se danes na področju Zadra in Pakoštanov začela akcija za aretacijo hrvaškega generala Gotovine. Kot je danes zjutraj povedal župan Pakoštanov, pa je se zaenkrat še ni nič zgodilo.
Spopadi v Nepalu
07. 07. 2001 00.00
V sinočnih napadih maoističnih upornikov v treh provincah zahodnega Nepala je umrlo 35 policistov, štirje pa so bili ranjeni, so danes sporočili iz nepalskega notranjega ministrstva. V enem izmed napadov je večja skupina upornikov napadla policijsko postojanko v okrožju Lamjung, približno 190 kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Katmanduja. V dve uri trajajočem boju je bilo ubitih 22 policistov, uporniki pa naj bi bili odgovorni tudi za nedavni bombni napad na rezidenco premiera Koirale.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Izraelci in Palestinci dosegli dogovor
29. 06. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je sporočil, da so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o časovnem načrtu, s katerim naj bi postopoma obnovili mirovna pogajanja. Powell je obenem podprl zamisel o mednarodnih opazovalcih, ki naj bi nadzirali prekinitev ognja. "Uspelo nam bo, če se bo nasilje končalo," je dejal.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
V Čečeniji ubili Barajeva
25. 06. 2001 00.00
Posebne enote ruske vojske so v vojaški akciji v Čečeniji sinoči ubile enega od zloglasnih voditeljev čečenskih upornikov Arbija Barajeva in 17 članov njegove enote. Predstavnik Kremlja za Čečenijo Sergej Jastržembski je davi pojasnil, da je akcija proti Barajevu in njegovim privržencem trajala šest dni, v bližini čečenske prestolnice Grozni pa so jih zajeli in umorili pripadniki ruske obveščevalne službe FSB in enot ruskega notranjega ministrstva. V akciji je bil po navedbah ruskih oblasti ubit tudi pripadnik ruskih enot, šest pa jih je bilo ranjenih.
Aretirali Vladimira Montesinosa
24. 06. 2001 00.00
V Venezueli so danes aretirali Vladimira Montesinosa, nekdanjega vodjo perujske obveščevalne službe in sivo eminenco v času vladavine perujskega predsednika Alberta Fujimorija, je sporočil venezuelski predsednik Hugo Chavez. Ta je še napovedal, da bodo Montesinosa, ki so ga aretirali v Caracasu na severu Venezuele, nemudoma izročili Peruju.
Izraelska vojska dobila zeleno luč
21. 06. 2001 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da je dobila zeleno luč vlade za operacije proti palestinskim aktivistom, ki naj bi bili vpleteni v napade na izraelske cilje. Novi incidenti se namreč vrstijo kljub premirju, ki so ga Izraelci in Palestinci sklenili ob posredovanju vodje ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Kot navaja vojska, je "likvidacije odgovornih za protiizraelske napade" na sestanku v sredo odobril varnostni kabinet, ki mu je predsedoval izraelski premier Ariel Šaron.
Srečanje G-8 na odprtem morju
19. 06. 2001 00.00
Po poročanju tujih tiskovnih agencij bodo vrhunsko srečanje G-8, voditeljev sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije, zaradi varnostnih razlogov prestavili iz Genove na drugo lokacijo. Kot nadomestna prizorišča srečanja se največkrat omenja Rim, ena izmed vojaških baz ali pa celo ladja na odprtem morju. Italijanska policija je namreč presodila, da bi bilo julijsko srečanje v Genovi zaradi številnih manjših ulic zelo tvegano, saj so številni nasprotniki globalizacije že napovedali proteste. Končno odločitev o morebitni selitvi pa bo v kratkem sprejela vlada.
Razhajanja v Šaronovi vladi
18. 06. 2001 00.00
V mestu Haifa na severu Izraela je policija davi med redno patruljo v prtljažniku nekega motorja našla dve bombi, je sporočil izraelski vojaški radio. Isti vir navaja, da je bil to prvi poskus napada na izraelskem ozemlju, odkar je v sredo stopilo v veljavo premirje, dogovorjeno s posredovanjem direktorja ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Poročajo pa tudi o smrti dveh palestinskih mladostnikov, ki so jih ob protestih čez vikend ubili izraelski vojaki.
V Tadžikistanu izpustili talce
17. 06. 2001 00.00
Enajst v Tadžikistanu ugrabljenih sodelavcev nemške nevladne organizacije Deutsche Welthungerhilfe je znova na prostosti. Izpustitev talcev je nemškemu veleposlaniku v Dušanbeju Wolfgangu Neuenu potrdil tadžikistanski zunanji minister Talbak Nazarov, so davi sporočili iz zunanjega ministrstva v Berlinu. Veleposlanik je po radiu prišel v stik z izpuščenimi talci, ki se počutijo dobro. Ugrabitelji so davi izpustili tudi štiri pripadnike tadžikistanske obveščevalne službe, so sporočili viri pri varnostnih krogih v Dušanbeju.
Premirje z incidenti
15. 06. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je kljub premirju, ki sta ga obe strani strani poskušali vzdrževati, prišlo do novih spopadov in smrtnih žrtev. V enem od dveh incidentov sta v četrtek življenje izgubila palestinski agent in izraelski varnostnik, šlo pa naj bi za strelski obračun. V drugem incidentu je bil ubit Palestinec, trije pa so bili ranjeni, ko je nekdo streljal iz mimovozečega avtomobila. Ta incident je komentiral Svet judovskih skupnosti, ki je izjavil, da je šlo za umor in da dejanje obsojajo še toliko bolj, če je streljal Jud.
Končana preiskava o ukradenem orožju
13. 06. 2001 00.00
V celjski vojašnici so končali notranjo preiskavo, ki so jo uvedli po nedavni kraji štirih pušk znamke kalašnikov. Ugotovili so, da obstaja širši krog osumljencev, tako iz vrst pripadnikov stalne sestave vojske kot nabornikov v celjski vojašnici. Nadaljna preiskava pa je zdaj v rokah varnostno obveščevalne službe obrambnega ministrstva
Sprejet Tenetov predlog
13. 06. 2001 00.00
Izraelska in palestinska stran sta sprejeli načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georgea Teneta za vzpostavitev premirja. Potem ko je predlog za brezpogojno premirje najprej sprejel izraelski premier Ariel Šaron, ga je po sinočnih pogovorih s Tanetom sprejel tudi palestinski voditelj Jaser Arafat.
Obe strani podprli Tenetov predlog
12. 06. 2001 00.00
Palestinci so danes sporočili, da podpirajo načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georga Teneta o ukrepih za krepitev prekinitve ognja z Izraelom, obenem pa so zavrnili dopolnila, ki jih je k predlogu priložila izraelska stran. Izraelske zadržke vsebuje izjava, ki so jo po ponedeljkovem srečanju v Jeruzalemu sprejeli izraelski in palestinski strokovnjaki za varnostna vprašanja, udeležil pa se ga je tudi Tenet. Palestinski predstavniki bodo Tenetu svoja stališča predali med današnjim sestankom obeh strani v Jeruzalemu. Palestinci pa hkrati zavračajo izraelsko pobudo o oblikovanju tamponskega območja med Izraelom in palestinskimi ozemlji, zahtevajo pa tudi takojšen umik blokad na Zahodnem bregu in v Gazi ter odpravo drugih "kolektivnih kaznovalnih ukrepov".