obveščevalne
Fujimori bo odstopil
19. 11. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori bo jutri ali pa najkasneje v torek odstopil s položaja, je danes napovedal perujski premier Federico Salas. "Predsednik ne želi ovirati demokratičnih procesov v Peruju," je poudaril Salas. Fujimori je sicer trenutno na Japonskem, v Peru pa naj bi se predvidoma vrnil šele v sredo. Že sinoči pa naj bi svoja pooblastila predal drugemu podpredsedniku Ricardu Marquezu.
Pošiljanje orožja Miloševiću
17. 11. 2000 00.00
Romunski predsednik Emil Constantinescu je izjavil, da so med letoma 1994 in 1995 iz Bukarešte v Beograd potovali tovorni vlaki, natovorjeni z orožjem in strelivom, kar je bila očitna kršitev embarga ZN na prodajo orožja ZR Jugoslaviji. Constantinescu je tako prvič priznal, da je nekdanje romunsko vodstvo na čelu z Ionom Iliescujem pošiljalo orožje režimu Slobodana Miloševića.
Robert Redford in Brad Pitt v Budimpešti
09. 11. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Tony Scott bo prihodnji teden na Madžarskem začel s snemanjem novega filma Spy Game z Robertom Redfordom in Bradom Pittom v glavnih vlogah, so sporočili iz madžarskega filmskega sklada. Filmska zgodba je postavljena v zadnja leta hladne vojne. Ameriškega obveščevalca, ki ga igra Brad Pitt, ujamejo sovražniki, njegov nekdanji mentor in učitelj (Redford) pa ga iz štaba ameriške obveščevalne službe CIA poskuša rešiti. Priprave na snemanja potekajo že nekaj časa, stočlanska ekipa pa naj bi iz Londona prispela v nedeljo. Kdaj bosta prispela tudi Redford in Pitt ostaja zaradi varnosti pred oboževalci skrbno varovana skrivnost.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Srečanje Koštunice z vodstvom vojske in policije
19. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes v Beogradu srečal z načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovićem, vodjo srbske obveščevalne službe Radomirjem Markovićem in srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem. Kot so sporočili iz urada predsednika ZRJ, so na srečanju govorili o varnostnih razmerah v državi in potrebi, da vojska in policija v polni meri izpolnjujeta zakonsko določene obveznosti.
Fujimori išče podporo ZDA
29. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori po težavah doma išče podporo v Združenih državah Amerike. Na svojem kratkem obisku v Washingtonu se je včeraj najprej srečal z generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Cesarjem Gavirio, danes pa naj bi se sestal še z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Kot je sinoči povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker, Fujimori na obisku išče podporo ZDA za mirno in demokratično spremembo oblasti, ki bi bila tudi v skladu s perujsko ustavo.
MI6 tarča terorističnega napada
21. 09. 2000 00.00
Sinoči okoli 10. ure zvečer, je bil sedež britanske tajne obveščevalne službe MI6 v
Mesić napovedal obračun z vojnimi zločinci
15. 09. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po velikopotezni aretaciji vojaških oficirjev in oficirjev tajne obveščevalne službe napovedal "obračun" z vojnimi zločinci. Za hrvaški tednik Globus je Mesić povedal, da so akcijo dolgo pripravljali, kot to delajo profesionalci. Poudaril je, da je bila akcija očitno učinkovita. Dodal je, da mora sedaj sodstvo raziskati vsa dejstva.
Indonezijsko sodstvo začelo preiskavo
01. 09. 2000 00.00
Indonezijski pravosodni organi so začeli preiskavo proti 19 osumljencem - med njimi so tudi trije indonezijski generali -, ki naj bi bili odgovorni za nasilje na Vzhodnem Timorju po referendumu, na katerem so se prebivalci otoka avgusta lani izrekli za neodvisnost.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
Pogovor Albrightove in Teneta
22. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je z direktorjem ameriške obveščevalne službe CIA Georgeom Tenetom včeraj po telefonu pogovarjala o objavi dokumentov, povezanih z vojaškim udarom v Čilu leta 1973 ter obdobjem generala Augusta Pinocheta. Tiskovni predstavnik State Departmenta je povedal, da nameravata Albrightova in Tenet o tem vprašanju še govoriti.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Ruska policija <TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000205_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlik
09. 08. 2000 00.00
V okviru preiskave o včerajšnji eksploziji podtaknjene bombe v središču Moskve je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Ruska policija je že sinoči, kmalu po eksploziji, posredovala opis dveh osumljencev. Po zadnjih podatkih je eksplozija terjala sedem smrtnih žrtev, približno sto ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi tudi šest otrok in dva ameriška državljana ruskega rodu, je sporočila preiskovalna komisija. V bolnišnico so odpeljali 62 ljudi, zdravstveno stanje enajstih ranjenih pa je zelo resno.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Ugrabiteljem 5,5 milijona dolarjev odkupnine
08. 08. 2000 00.00
Muslimanskim upornikom skupine Abu Sajaf, ki so 23. aprila ugrabili skupino turistov, je bila izplačana odkupnina v višini 245 milijonov pesosov (5,5 milijona dolarjev), je danes dejal poveljnik filipinske vojske Angelo Reyes.
So Nizozemci hoteli ubiti Miloševića?
01. 08. 2000 09.26
V ZRJ so pred kratkim aretirali skupino štirih Nizozemcev, ki naj bi pripravljali ugrabitev in umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj sporočil jugoslovanski minister za informiranje Goran Matić. Štirje Nizozemci naj bi bili po Matićevih navedbah pripadniki nizozemskih specialnih enot, sami pa naj bi priznali, da so pripravljali atentat na Miloševića in druge teroristične akcije na območju ZRJ. Matić ni povedal, kdaj so Nizozemce aretirali, pojasnil pa je, da naj bi jih prijeli v Srbiji, blizu črnogorske meje.
Umrl je Dušan Povh
19. 07. 2000 13.56
V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.
Sovražnost na Kosovu ne pojenja
15. 07. 2000 19.16
Na Kosovu se sovražnosti nadaljujejo. V Kosovski Mitrovici so albanski skrajneži z minometi napadli srbski del mesta. V okolici Prištine pa so neznanci z ročnim raketometom porušili opazovalni stolp mednarodnih enot Kfor. Na srečo napada nista terjala žrtev. V srbskem delu Mitrovice je sinoči okoli enajste ure odjeknilo več eksplozij. Albanski skrajneži so čez reko Ibar, v neposredno bližino mostu, izstrelili sedem min. Takoj po napadu se je zbralo okoli 300 jeznih Srbov, slišati je bilo tudi strele. Tarča napada je bil lokal ob mostu, kjer so nastanjeni srbski stražarji. Albanci trdijo, da pripadniki jugoslovanske obveščevalne službe nadzirajo promet in ne dovolijo Albancem v severni del mesta. Srbi pa opozarjajo, da zgolj skrbijo za varnost srbskega naroda na Kosovu. Kfor srbskih nadzornih točk ne priznava, ker so za zagotavljanje varnosti v pokrajini odgovorne odgovorne samo mednarodne sile.
Kdo bo prevzel odgovornost?
07. 07. 2000 21.31
Parlamentarna komisija, ki je ugotavljala odgovornost funkcionarjev vlade v aferi Vič-Holmec, je v četrtek sprejela končno poročilo. Med drugim je komisija nedvoumno ugotovila, da je do omenjenih diskreditacij prišlo in da sta zanje odgovorna takratni minister za notranje zadeve Mirko Bandelj in takratni generalni direktor policije Borut Likar.
Okrepljen nadzor v Moskvi
05. 07. 2000 14.08
Ruska policija je okrepila varnostne ukrepe v Moskvi zaradi nedeljskih samomorilskih napadov čečenskih upornikov v Čečeniji, v katerih je umrlo 33 ruskih vojakov, 84 pa jih je bilo ranjenih. V skladu s temi ukrepi bodo morali policisti na glavnih cestnih vpadnicah v rusko prestolnico, letališčih in železniških postajah delati tudi po 12 ur na dan, odpovedati pa se bodo morali tudi počitnicam.
Izredno zasedanje DZ za zaprtimi vrati
28. 06. 2000 10.53
Danes bo v DZ nadaljevanje izrednega zasedanja za zaprtimi vrati, in sicer z obravnavo dveh dokumentov z oznako ''strogo zaupno.''
Brejc predstavil načrte ministrstva
23. 06. 2000 19.57
Danes je vizijo dela na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve predstavil novi minister, nekdanji vodja policijske obveščevalne službe, Miha Brejc, ki je zamenjal Antona Ropa. To ministrstvo je po obsegu dela in denarja, ki ga dobi iz proračuna, eno največjih in najpomembnejših.
Protiteroristični center držav SND
22. 06. 2000 07.48
Na včerjašnjem enodnevnem vrhunskem srečanju v Moskvi so predsedniki držav članic Skupnosti neodvisnih držav (SND) ustanovili protiteroristični center in precej pozornosti posvetili načrtom za prostotrgovinsko območje med državami SND.
Janša potrdil zamenjave
21. 06. 2000 21.46
O razmerah v obveščevalno-varnostni službi obrambnega ministrstva, ki so bile zadnje čase v središču pozornosti javnosti, so danes govorili tudi v parlamentu. O zadnji aferi - odtekanju dokumentov o sodelovanju slovenskih in ameriških obveščevalcev v Jugoslaviji - je za zaprtimi vrati razpravljal odbor za nadzor obveščevalnih služb, ki pa razprave ni končal. Je pa zato obrambni minister Janša potrdil spremembe v obveščevalni službi.
Kadrovske spremembe na MO
20. 06. 2000 20.19
Na obrambnem ministrstvu so se z menjavo ministra začele velike kadrovske spremembe. Poleg državnih sekretarjev, ki jih je obrambni minister Janša že zamenjal, bodo spremembe sledile tudi v obveščevalno varnostni službi (OVS). Po novem bodo službo, ki so jo zadnje čase pretresale številne afere, povsem reorganizirali in število zaposlenih zmanjšali za polovico.
Ovadba osumljenih izdaje vojaških skrivnosti
16. 06. 2000 20.14
Varnostna služba OVS je danes ovadila dva delavca službe za obveščevalne zadeve, ki ju sumi izdaje vojaške skrivnosti nepooblaščeni osebi. Vuk Obradović zadeve ni želel komentirati, njegova sodelavka Lilijana Nesterović pa nam je po telefonu povedala, da je nekdanji general v nemškem tisku prebral, da je v središču vohunske afere v Sloveniji, vendar ne ve natančno, zakaj v zadevi gre. Vohuni ga niti ne zalezujejo niti ne novačijo, je še dodala.
Predlog zakona o tajnih podatkih
15. 06. 2000 16.29
Odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje je ob aktualnih dogodkih zaradi nedavne objave zaupnih dokumentov vojaške varnostne obveščevalne službe v enem od slovenskih dnevnikov po naključju prav na današnji seji razpravljal in v prvi obravnavi podprl zakon o tajnih podatkih. Ta naj bi v prihodnje po besedah državnega sekretarja v notranjem ministrstvu Slavka Debelaka določil temeljna načela, skupne osnove in standarde enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov za vse državne organe. Zakon, s katerim se v Sloveniji prvič ureja občutljivo področje varovanja in obravnavanja zaupnih podatkov, naj bi tudi po mnenju poslancev pripomogel k dvigu ''varnostne'' kulture.
Upokojitev Claudie Kennedy
05. 06. 2000 08.31
Ameriška častnica s činom generala Claudia Kennedy, ki je bila najvišje rangirana ženska v ameriški kopenski vojski, se je pred dnevi po 32 letih služenja upokojila. Kennedyjeva je na slovesnosti ob upokojitvi dejala, da je prišlo pri napredovanju žensk v ameriški vojski do napredka. ''Naša vojska je porušila zidove, ki so pred tem več kot polovici prebivalstva ZDA odrekali možnost za vstop v vojsko,'' je pudarila. Zavzela se je za pravice žensk, ki v ameriški vojski predstavljajo 15 odstotkov osebja, in podprla boj ženskih predstavnic vojske za izboljšnje delovnih razmer. Pred upokojitvijo je Kennedyjeva opravljala dolžnosti pomočnice poveljnika vojaške obveščevalne službe. Kennedyjeva je sicer konec marca obtožila generala Larryja Smitha, da jo je leta 1996 spolno nadlegoval. Smith je bil marca imenovan na položaj generalnega inšpektorja. Tako bi dobil pristojnosti preiskovanja vojaške discipline, kamor spadajo tudi primeri spolnega nadlegovanja. Vojska, ki se na te obtožbe
Sojenje ''vohunoma'' iz Zavrča
01. 06. 2000 20.55
Občinsko sodišče v Varaždinu je sklenilo, da bo slovenskima obveščevalcema Antonu Slatinšku in Branku Brezovšku sodilo v odsotnosti. Nekdanja pripadnika slovenske obveščevalne službe sta zaradi afere Zavrč obtožena vohunjenja. Kombi z vrhunsko opremo za opazovanje, ki so jima ga januarja 1998 zasegli hrvaški policisti, pa bo do konca sojenja ostal v Zagrebu.