obveznost

Pozitivno sporočilo Hrvatom

08. 11. 2001 00.00

O odnosih s Hrvaško, stališču do sporazuma o slovensko-hrvaški meji in krški nuklearki smo se pogovarjali s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.

Prve žrtve v Pakistanu

09. 11. 2001 00.00

Pakistanska policija je pri poskusu, da bi zadušila splošno stavko in proteste v podporo bin Ladnu, ubila štiri demonstrante.

Fundacija za razminiranje v Makedoniji

01. 10. 2001 00.00

V Makedonijo je prispela prva skupina strokovnjakov Mednarodne fundacije za razminiranje, ki bo pripravila teren za prihod ekip deminerjev. Po makedonsko-albanskem konfliktu bo potrebno očistiti predvsem področje okoli Tetova, Kumanova in Skopja.

Sredstva za odpravo posledic suše

13. 09. 2001 00.00

Vlada je sprejela sklep o zagotovitvi 1,8 milijarde tolarjev za odpravo posledic lanske suše.

Kmalu brezplačna pravna pomoč

11. 09. 2001 00.00

V veljavo stopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, po katerem bodo socialno ogroženi prebivalci in nevladne neprofitne organizacije - če bodo izpolnjevali relativno stroge pogoje - upravičene do cenejše pravne pomoči.

Republika srbska za sodelovanje s Haagom

03. 07. 2001 00.00

Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.

S stavko proti odpuščanju

27. 06. 2001 00.00

Približno 6000 delavcev nemških železnic Deutsche Bahn, ki skrbijo za vzdrževanje, so danes opoldne končali z opozorilno stavko, ki so jo začeli v jutranjih urah. S stavko so zaposleni izrazili nasprotovanje načrtom uprave družbe, ki je sporočila, da bo zaradi nerentabilnosti do leta 2003 zaprla osem vzdrževalnih obratov, kar bi povzročilo zmanjšanje število zaposlenih za skoraj 6000. Delavci so ustavili delo v devetih vzdrževalnih obratih Deutsche Bahna, ki naj bi jih po napovedih vodstva železnic zaprli ali prodali.

Ustavnost obveznega cepljenja otrok

21. 06. 2001 00.00

Društvo za svobodno odločanje (SVOOD) in 12 staršev posameznikov je prejšnji teden na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih. Vlagatelji pojasnjujejo, da je glavni razlog za pobudo prekomerno poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene v slovenski ustavi, poleg tega pa obveznost cepljenja pomeni, da starši največkrat niso seznanjeni s cepljenjem in morebitnimi negativnimi posledicami, so na današnji novinarski konferenci pojasnili vlagatelji pobude.

Svetovni dan beguncev

20. 06. 2001 00.00

Visoki komisariat ZN za begunce je ob 20. juniju, prvem Svetovnem dnevu begunca, poudaril, da razglasitev slednjega ni dovolj. Po mnenju te organizacije je potrebno oživiti zavzetost, da se te ljudi podpre in se jim pomaga. Tistim, ki bežijo pred preganjanjem, je treba zagotoviti vsakodnevno varovanje in jih ne zavračati ter potiskati nazaj v nevarnost. Omenjeni komisariat tudi poudarja , da bi morale premožnejše države veliko bolj podpirati človekoljubne dejavnosti na področjih, ki so neposredno prizadeta zaradi beguncev in da večini beguncev gostoljubje največkrat nudijo prav najrevnejše države, kar daleč presega njihove skromne možnosti.

V veljavi novi zakon o medijih

26. 05. 2001 00.00

V veljavo je stopil novi zakon o medijih, ki določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev. Zakon prinaša številne novosti. Med drugim bodo v prihodnje trije odstotki RTV-prispevka namenjeni pripravi programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov. V zakonu še naprej ostaja za mnoge sporni sklad za avdiovizualne medije. Poleg tega pa se bodo sredstva za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja za posredovanje teh programov zagotavljala v državnem proračunu. Za omenjene programe pa je določeno največ 20 odstotkov tarife za uporabo avtorskih del, kar ureja zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Zakon je ukinil obveznosti plačevanja triodstotne takse, ki naj bi jo televizije plačevale za predvajanje oglasov v svojih programih v poseben proračunski sklad za avdiovizualne medije.

Sprejet zakon o industrijski lastnini

23. 05. 2001 00.00

Državni zbor je s 40 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o industrijski lastnini, ki bo nadomestil sistemski zakon iz leta 1992. Cilj predlaganega zakona je predvsem uskladitev z evropsko zakonodajo. S tem bo dosežena večja učinkovitost varstva pravic industrijske lastnine in poenostavitev postopkov za pridobitev teh pravic.

Reševanje sodnih zaostankov

20. 05. 2001 00.00

Uvajanje alternativnega reševanja sporov s posredovanjem in odpravljanje sodnih zaostankov sta vzporedna procesa, saj brez učinkovitega sodnega varstva strank, ki imajo interes za zavlačevanje postopka, ni mogoče motivirati za hitrejše in cenejše posredovanje pri razreševanju sporov. Kljub temu, da je pravna podlaga za posredovanje pri reševanju sporov obstajala že doslej, stranke za to možnost niso pokazale velikega interesa. Nova ureditev bo stranke za alternativne oblike reševanja sporov poskušala motivirati predvsem z načinom plačevanja stroškov ter sistemom tarif, sistem poravnavanja in arbitraže pa bo imel pravo težo šele takrat, ko bo sodno varstvo tekoče in učinkovito, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Hinko Jenull.

Minister Bohinc in sindikati na istem bregu

26. 04. 2001 00.00

Notranji minister Rado Bohinc in predstavniki Sindikata delavcev v državnih in družbenih organih, Policijskega sindikata Slovenije in Sindikat carinikov Slovenije so podpisali izjavo o stanju postopka usklajevanja predloga zakona o javnih uslužbencih in dogovor o nadaljnjem poteku postopka usklajevanja. Vlada se je namreč zavezala, da bo do prve obravnave zakona v DZ opravila nadaljnja usklajevanja s sindikati in da bo parlamentu predlagala, da jo kot predlagateljico zakona pooblasti za vgraditev usklajenih rešitev v predlog zakona za drugo obravnavo. Če bo vlada izpolnila to obveznost, so sindikati obljubili, da ne bodo nasprotovali vložitvi predloga zakona o javnih uslužbencih v parlamentarno proceduro, so sporočili z ministrstva.

Brdarjev kiparski prispevek

05. 04. 2001 00.00

Na ploščadi pred Goriško knjižnico Franceta Bevka je potekala slovesnost ob postavitvi skulpture Jakova Brdarja "Bor na obali" iz cikla Pridiga ptičem, ki je obogatila zbirko kiparskih stvaritev na prostem, v Hitovi galeriji Paviljon pa so odprli še razstavo Brdarjevih skulptur. Brdarjeva skulptura je nova pridobitev stalne zbirke kiparskih stvaritev na prostem, ki so jo v novogoriškem podjetju Hit zasnovali pred približno tremi leti. Takrat so namreč z ministrstvom za kulturo podpisali posebno pogodbo o financiranju kulturnih projektov in z njo sprejeli obveznost, da bodo v petih letih finančno omogočili ustvarjanje kiparskih del slovenskim likovnim umetnikom in postavitev njihovih skulptur v mestu ali v njegovi bližnji okolici.

Bush prepovedal stavko mehanikov

10. 03. 2001 00.00

Ameriški predsednik George Bush je sindikatu mehanikov četrtega največjega ameriškega letalskega prevoznika Northwest prepovedal stavko. Za zdaj le za naslednjih 60 dni, s čimer je podaljšal rok za pogajanja med mehaniki in upravo. Mehaniki pri Northwestu so napovedali, da bodo v ponedeljek začeli stavko, če uprava ne privoli v njihove zahteve v novi kolektivni pogodbi. Bush pa je hkrati zagrozil tudi zaposlenim pri drugih letalskih prevoznikih, da ne bo dovolil motenj v ameriškem letalskem prometu, kar pomeni, da bo šel po stopinjah republikanskega predhodnika Ronalda Reagana in v primeru potrebe ukazal delovno obveznost. Reagan je to storil z ameriškimi kontrolorji letenja, ki za domače letališče v Washingtonu še danes nočejo uporabljati imena "Ronald Reagan Airport". Po mnenju predstavnikov sindikata mehanikov je Bushev ukrep znak lastnikom družbe, da se jim ni treba naprej pogajati s sindikati. V dosedanjih pogajanjih so se že dogovorili za dogovor pri zavarovanju. Če sindikat in vodstvo družbe do sredine maja ne uspejo doseči dogovor, ima sindikat pravico stavkati.

Premier Drnovšek sprejel Lipiča

08. 03. 2001 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sprejel novega načelnika GŠ SV brigadirja Ladislava Lipiča, obrambnega ministra Antona Grizolda ter nekdanjega načelnika GŠ SV generalpodpolkovnika Iztoka Podbregarja, se je slednjemu zahvalil za dosedanje delo in izrazil pričakovanje, da bo na novem delovnem mestu s svojimi izkušnjami prispeval k utrjevanju mednarodnega ugleda SV in ministrstva.

Obvezna prijava in odjava bivališča

06. 03. 2001 00.00

Konec februarja je stopil v veljavo zakon o prijavi prebivališča, ki celovito ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom. Zakon prijavo in odjavo stalnega ali začasnega prebivališča oz. prijavo spremembe naslova stanovanja obravnava kot zakonsko obveznost za državljane in tujce. Kot določa zakon, ki ga je državni zbor sprejel 26. januarja letos, v uradnem listu pa je bil objavljen 9. februarja, mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja RS, prijaviti začasni odhod z območja RS, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec pa mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika. Po določbah zakona mora na območju RS prijavno-odjavno obveznost izpolniti tako slovenski državljan kot tujec. Stalno prebivališče oz. spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.

Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna

05. 03. 2001 00.00

Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Zavrl ostaja na čelu NZS

26. 02. 2001 00.00

Rudi Zavrl bo tudi v naslednjih štirih letih ostal na čelu Nogometne zveze Slovenije (NZS). To so soglasno odločili delegati na skupščini NZS, ki je potekala v Ljubljani. Zavrl je bil edini kandidat za predsedniško mesto. Na skupščini so izvolili tudi pet podpredsednikov ter nove člane izvršnega in nadzornega odbora, kot tudi člane arbitražne komisije.

Pogovori Koštunice in Jospina

22. 12. 2000 00.00

Francoski predsednik Jacques Chirac je med včerajšnjim srečanjem z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Parizu izrazil upanje, da bodo jutrišnje parlamentarne volitve v Srbiji omogočile "napredek na poti demokracije in sprememb".

Luksemburški račun za odškodnine optantom

20. 12. 2000 00.00

Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.

Simpozij o pravnem sodelovanju

07. 12. 2000 00.00

Na ljubljanski pravni fakulteti se je začel dvodnevni mednarodni simpozij o pravnem izobraževanju v novem tisočletju, ki ga v sodelovanju z American Bar Association - Central Eastern European Law Initiative (ABA) organizira Pravna fakulteta v Ljubljani. Na njem sodelujejo predstavniki nekaterih ameriških univerz in univerz iz držav nekdanje Jugoslavije, ljubljanska Pravna fakulteta pa ima pri tem vlogo mentorja. Med sklepi simpozija bosta predvidoma tudi uvedba novega predmeta pravna etika in pravna pomoč kot študijska obveznost študentov, je povedal dekan pravne fakultete Janez Kranjc.

Zasedanje skupščine zveze NATO

21. 11. 2000 00.00

Nemški kancler Gerhard Schröder in generalni sekretar zveze NATO George Robertson sta se v Berlinu, kjer poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO, zavzela za tesnejšo povezanost med državami članicami Evropske unije in zvezo NATO. Oba sta državljanom ZR Jugoslavije izkazala spoštovanje za mirno revolucijo v državi.

Kako do zdravnika

10. 11. 2000 00.00

Peti, dopolnjeni ponatis brošure Kako do zdravnika, ki so jo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prvič izdali pred skoraj sedmimi leti, bodo zavarovanci od prihodnjega tedna dalje lahko dobili na območnih enotah zavoda. Brošura zavarovance seznanja s pomembnimi informacijami o postopkih in načinih uveljavljanja zdravstvenih storitev, letos pa so kot ena od novosti vanjo vključeni tudi napotki za uporabo kartice zdravstvenega zavarovanja. Ob izdaji brošure so na ZZZS pripravili novinarsko konferenco, na njej pa več pozornosti namenili še drugemu aktualnemu dogajanju na zavodu, med drugim zadnjim sklepom upravnega odbora ter problematiki strokovno finančnega in administrativnega nadzora zavoda. Vodja oddelka za nadzor pri ZZZS Ivan Zorman se je odzval na nekatere trditve, da z nadzorom, ki ga izvaja zavod, nekaj ni v redu. Predvsem Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki predstavlja izvajalce, bi morala po njegovih besedah z zavodom izdelati metodologijo sodelovanja. "Bojim pa se, da prav izvajalci begajo s trditvami o nezakonitosti nadzora," je dodal Zorman. Sicer na zdravstveni zavarovalnici poudarjajo, da je strokovno finančni in administrativni nadzor zakonsko opredeljena obveznost zavoda in da nadzore izvajajo zdravniki zavoda. Ti pa so kot vsi drugi zdravniki dovolj poučeni o uporabi osebnih podatkov ter obenem zavezani k osnovnim deontološkim načelom varovanja zasebnosti bolnikov. Na ta način pridobljeni medicinski podatki ne prehajajo iz kroga zdravstvenih delavcev. Po Zormanovih besedah pa je za potrebe financiranja podatek uporaben le, če ga je možno evidentirati po zavarovani osebi.

Sodelovanje s Haagom ni prioriteta

14. 10. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ

Logarjeva o Griljevi zamenjavi

10. 10. 2000 00.00

Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.

General Pavković v premogovniku Kolubara

03. 10. 2000 00.00

Vodilni predstavniki generalštaba jugoslovanske vojske (GŠ VJ), Elektrogospodarstva Srbije (EPS) in Rudarskega bazena Kolubara (RBK) so davi obiskali stavkajoče na površinskem kopu in od njih zahtevali, naj se nemudoma vrnejo na delo, sicer bo zanje uvedena delovna obveznost, je poročala beograjska agencija Beta, ki se sklicuje na Radio Lazarevac.

ZLSD za takojšnjo zapolnitev privatizacijske vrzeli

27. 09. 2000 00.00

"Obljube ZLSD glede zapolnitve privatizacijske vrzeli so resne in v celoti verodostojne. Je namreč edina stranka, ki si je dosledno prizadevala, da se ta obveznost do državljanov izpolni," je v odgovoru na vprašanje Združenja družb za upravljanje v zvezi z privatizacijsko vrzeljo zapisal prvak ZLSD Borut Pahor. Ob tem je zagotovil, da bo Združena lista, če bo postala vladna stranka, zapolnila vrzel v največ treh mesecih oz. v najkrajšem roku, ki je potreben za "korektno" izvedbo postopkov. Za zapolnitev naj bi uporabila realno premoženje, katerega lastnik je država, zagotovila enaka merila za vrednotenje premoženja ter določila delnice in lastniške deleže države tako, da bo lastniška struktura razpršena.

Zakon o stanovanjski varčevalni shemi

24. 09. 2000 00.00

Prihodnji teden bo v Uradnem listu objavljen Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. S tem bo tako uzakonjeno tudi varčevanje po stanovanjski varčevalni shemi, ki so jo varčevalci pričeli uporabljati julija lani. Tisti, ki bi k ugodnemu načinu varčevanja še želeli pristopiti, pa bodo, to jim zdaj omogoča novi zakon, lahko to storili še letos. Zakon na varčevalce, ki so že sklenili varčevalno pogodbo, bistveno ne bo vplival.

Slovensko zatišje pred volilnim viharjem

02. 08. 2000 11.38

Zagrebški Vjesnik v članku Slovensko zatišje pred volilnim viharjem o razpisu parlamentarnih volitev 15. oktobra v Sloveniji piše kot o najbolj pomembnem dogodku v prvi polovici leta, omenja skrajšane parlamentarne počitnice in obveznost državnega zbora, da še pred razpustitvijo glasuje o 44 zakonskih predlogih. Vendar malokdo verjame, meni Mihailo Ničota, da ta sestava parlamenta zmore uspešno opraviti to nalogo.