obveznost
Zveza potrošnikov Slovenije zahteva vračanje vlaganj v Telekomovo omrežje
02. 04. 1999 12.03
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) od vlade zahteva, da spoštuje zakon o telekomunikacijah, v katerem se je zavezala, da bo povrnila prisilna vlaganja državljanov v javno telekomunikacijsko omrežje, so sporočili iz ZPS.
Tretja pot
23. 02. 1999 09.51
Vlado Miheljak se v redni torkovi rubriki Pogled skozi ključavnico povsem strinja z oceno, da je Pahor, ko se je aktivno vključil v rušenje ministra Bandlja, Drnovška pahnil v večinski volilni sistem.
Salman Rushdie v Mehiki odprl hišo za preganjane pisatelje
07. 01. 1999 10.17
Britanski pisec Salman Rushdie je v Ciudad de Mexicu odprl zatočišče za preganjane književnike. Mehiška prestolnica, ki je bila v minulem letu proglašena za pribežališče za preganjane literate, je z odprtjem zatočišča izpolnila svojo obveznost. Naslov podeljuje mednarodni parlament pisateljev, lani pa si ga je mehiško glavno mesto delilo z 32 drugimi mesti po svetu. Rushdie, ki ga zaradi romana Satanski stihi preganjajo islamski skrajneži po vsem svetu, se je v začetku tedna skrbno varovan pojavil v Ciudad de Mexicu. Kot je dejal, mora biti še vedno zelo previden, kljub temu pa je prepričan, da se je bilo vredno boriti proti verski nestrpnosti.
Govor predsednika Milana Kučana na slovesnosti ob Dnevu človekovih pravic
08. 12. 1998 10.40
Slovenija je spoštovanje človekovih pravic sprejela kot svojo mednarodno pravno, ustavno in civilizacijsko obveznost. Slovenski parlament se je pred osmimi leti ob razpisu plebiscita v Izjavi o dobrih namenih zavezal spoštovati človekove pravice in svoboščine in vsa načela mednarodnega prava ob njihovem polnem spoštovanju, sklicujoč se na načela samoodločbe narodov, pa je bila po legalni poti izpeljana tudi osamosvojitev Slovenije. K spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava, ki jih varuje, se je Slovenija zavezala tudi s svojim članstvom v OZN in v Svetu Evrope, je na včerajšnji slovesnosti Društva za Združene narode za RS ob Dnevu človekovih pravic in 50. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah v zbornični dvorani univerze med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan. Resnično spoznanje o pomenu človekovih pravic za demokratično družbo in volja po njihovem spoštovanju in varovanju zahtevata veliko več kot zgolj njihovo pravno urejanje, temveč tudi načrtno in splošno prizadevanje za njihovo čim popolnejše uresničevanje v življenju. Noben državni interes in noben višji politični, idejni, nacionalni ali verski cilj ne opravičujejo njihove podreditve. To vse velja v polni meri tudi za Slovenijo, je menil predsednik Kučan.
Dragonja: Solastniški model naj se temeljito obdela
30. 11. 1998 09.09
Slovenska stran je pristala na to, da se opcija solastniškega modela temeljito obdela. To je glede petkovega sestanka pogajalskih skupin Slovenije in Hrvaške za pripravo meddržavne pogodbe v zvezi z lastništvom in statusom Nuklearne elektrane Krško (NEK) v Zagrebu danes izjavil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Kot je dodal, bo dokončna odločitev glede solastništva sosednje države v krški nuklearki na slovenski vladi in državnem zboru, ki sta dala mandat pogajalski skupini. Slovenska stran bo po besedah ministra Dragonje v desetih dneh pripravila nova osnutka meddržavne in podjetniške pogodbe in ju še pred posredovanjem Zagrebu dala v potrditev državnozborskemu odboru za mednarodne odnose.
Še ta teden uvedba policijske ure za mladoletnike v Angliji in Walesu
28. 09. 1998 15.57
V Angliji in Walesu bodo krajevne oblasti lahko od srede uvedle policijsko uro za mlajše od deset let, če bodo presodile, da je uvedba potrebna, je danes sporočilo britansko notranje ministrstvo.
Državni zbor sprejel zakon o izvršbi in zavarovanju
01. 07. 1998 14.26
DZ je zadnji dan na 9. redni seji sprejel zakon o izvršbi in zavarovanju, ki bo nadomestil stari jugoslovanski zakon o izvršilnem postopku. Sledeč predhodnemu dogovoru so poslanci vse preostale neobdelane zadeve preložili na naslednjo sejo, ki se bo predvidoma začela sredi julija.
Čehi potrebovali 21 minut za bronasto kolajno
16. 05. 1998 10.24
Na svetovnem hokejskem prvenstvu skupine A v Švici je na tekmi za tretje mesto Češka premagala domačo reprezentanco s 4:0 in tako osvojila bronasto kolajno. V finalu se bosta v soboto in nedeljo v dveh tekmah pomerili Švedska in Finska. Za razočarane Čehe je bila tekma pravzaprav le neprijetna obveznost, saj so po olimpijskem zmagoslavju pred tremi meseci pričakovali ponovitev uspeha tudi na SP. Toda po polfinalnem porazu proti Finski je bilo sanj o dvojni kroni konec, Čehi pa so se morali za bronasto kolajno spopasti z domačo reprezentanco. Za Švicarje je bila nasprotno uvrstitev v polfinale sanjski uspeh, tako da jih tudi gladek poraz v polfinalu proti Švedom ni preveč prizadel. V malem finalu so sicer skušali presenetiti favorizirane Čehe, s čimer bi ponovili uspeh izpred 45 let, ko so na istem prizorišču zanjič osvojili kolajno na SP, a jim ni uspelo. V prvi tretjini so se sicer dobro upirali Češki, v drugi pa jim je zmanjkalo moči. Mrežo mladega vratarja Aebischerja je prvi načel Pavel Patera, Patrik Elias in Martin Prochazka pa sta v 31. in 33. minuti zapečatila usodo Švicarjev.
V Zagrebu so se sestali predstavniki slovenske in hrvaške carinske uprave
02. 04. 1998 17.38
Delegacija carinske uprave Republike Slovenije se je pod vodstvom direktorja Franca Koširja danes v Zagrebu za zaprtimi vrati sestala s predstavniki hrvaške carinske uprave pod vodstvom direktorja Josipa Knežića. Po srečanju sta direktorja na skupni novinarski konferenci pohvalila zelo dobro sodelovanje carinskih uprav obeh držav že od njihove ustanovitve. Franc Košir je poudaril, da je odnose na področju carinskega poslovanja potrebno poglobiti, kot še posebej pomembno za ta proces, pa je označil dobre odnose med sosedi. Dejal je, da je uresničevanje prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki je začel veljati 1. januarja letos, v znatni meri povečalo obseg dela carinskih služb, poudaril pa, da v prvih treh mesecih veljave sporazuma večjih problemov ni bilo. Ocenil je, da v zunanjetrgovinskem smislu pomeni ta sporazum velik napredek, da pa pomeni za carinske službe dodatno obveznost.
Mandela brani Gadafija in Castra
27. 03. 1998 17.47
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes pozitivno ocenil "prave instinkte" ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi z mednarodnimi vprašanji, hkrati pa je dodal, da namerava še naprej ohranjati prijateljske vezi s Kubo, Libijo in Iranom. Kot je poudaril Mandela, voditelje omenjenih držav, ki so za ZDA sporni, podpira zato, ker gre za "moralno obveznost", saj meni, da "ne smemo zapustiti tistih, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih naše zgodovine." Fidel Castro in Moammar Gadafi sta namreč zvesto podpirala boj proti apartheidu v Južni Afriki. Mandela je prav tako kritiziral ameriško politiko do Iraka, svojemu sogovorniku pa je predlagal, naj ZDA svojim "nasprotnikom" predlagajo pogajanja, na katerih bi dosegli mirno rešitev spornih vprašanj, namesto da grozijo z vojaško silo. Kljub številnim nasprotjem v stališčih pa je južnoafriški voditelj izrazil "veliko spoštovanje" do Clintona. Ameriški predsednik je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izjavil, da je v ameriškem interesu, da podpirajo "pozitivne spremembe" v afriškem življenju. Kot je poudaril, so te spremembe najboj vidne prav v Južni Afriki.
Vlada predlagala ukrepe za sanacijo Taluma
15. 01. 1998 17.42
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala položaj in ekonomsko upravičenost proizvodnje aluminija v Sloveniji ter ukrepe za sanacijo Tovarne aluminija Kidričevo (Talum). Kot je po seji povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je vlada proizvodnjo alumunija v Sloveniji ocenila za konkurenčno sposobno, hkrati pa opozorila na potrebo po sanaciji starih problemov v Talumu. Da bi se to uredilo, vlada predlaga, naj upniki Taluma pretvorijo svoje terjatve v lastniške deleže. S tem bi namreč odprli možnost za privatizacijo te industrije ter poplačilo dolgov.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.