odkritje
2000 let star kip iz Jadranskega morja
29. 04. 1999 10.47
Iz Jadranskega morja, v bližini otoka Lošinj, so hrvaški arheologi potegnili verjetno kakih 2000 let star kip atleta, je poročal hrvaški tisk. Gre morda za največje arheološko odkritje v tem delu Evrope. Strokovnjaki s hrvaškega ministrstva za kulturo menijo, da je bil skoraj dva metra velik in 200 kilogramov težak kip narejen med zadnjim stoletjem pred našim in prvim tega štetja, je poročal časnik Jutranji list. Območje okrog otoka Lošinj, kjer so belgijski potapljači pred dvema letoma kip odkrili, je bil v času, ko je bil kip izdelan, pod rimsko oblastjo. Šlo naj bi za rimsko kopijo grškega kipa. Na območju odkritja razen atleta niso našli nobenih drugih ostankov. Restavriranje bo trajalo več let, potem pa ga bodo razstavili na Lošinju.
Pomembna arheološka najdba na jugu Mehike
28. 04. 1999 11.57
V kraju Palenque v mehiški zvezni državi Chiapas so nedavno našli oltar, v katerem je tudi prestol iz 8. stoletja. Gre za pomembno odkritje, ki bo obogatilo poznavanje predšpanskega obdobja v Mehiki. Prestol, ki so ga arheologi našli po dveh letih izkopavanja, je okrašen s približno 150 napisi, ki opisujejo vladavino kralja Akula Ahnaba III. med letoma 736 in 764. Na 1,7 metra širokem in 2,8 metra dolgem prestolu je tudi sedem portretov majevskega plemstva. V bližini najdišča pa so strokovnjaki odkrili še mrliško vežico, v njej pa vaze in kose vulkanskega stekla.
Novo odkritje orožja v Makedoniji
23. 04. 1999 21.30
Makedonska policija je v bližini vasi Radolista, nedaleč od Struge na jugozahodu Makedonije, odkrila novo skrito skladišče orožja, je danes poročal makedonski državni radio.
Znanstveniki v Londonu odkrili 1600 let staro Rimljanko
18. 04. 1999 13.01
Arheologi v Londonu so pred dnevi sporočili odkritje 1600 let starega okostja Rimljanke. Gre za najizjemnejše odkritje iz časa Londiniuma v preteklih sto letih. Tako bogat kamnit sarkofag kot okostje sta po navedbah direktorja londonskega mestnega muzeja odlično ohranjena. Zaradi številnih novih podatkov, ki jih je razkrilo odkritje groba, bodo morda morali na novo napisati zgodovino rimskega Londona. Znanstveniki morajo sedaj čimprej sestaviti kosti in ostanke oblačil, saj je z odprtjem sarkofag izpostavljen hitemu propadanju.
Solze in urin nosečnic preprečujejo okužbo z virusom HIV
27. 03. 1999 01.23
Ameriški raziskovalci so odkrili dolgoiskano beljakovinsko snov, ki preprečuje okužbo s povzročiteljem HIV. Znanstveniki so snov odkrili v urinu nosečnic. Ta snov, imenovana lisozim, nastaja tudi v solzah nosečnic, je sporočila Silvia Lee-Huang iz univerze v New Yorku.
Znanstveniki odkrili nova gena, ki lahko ustavita kožnega raka
10. 02. 1999 14.44
Britanski znanstveniki so odkrili nova dva gena, ki sta prisotna v normalnih celicah kože in blokirata malignost v celicah melanoma. Odkritje teh genov bi lahko prispevala k napredku pri zdravljenju malignega melanoma, smrtonosnega raka kože. ''Zdaj vemo, da lahko z vnosom teh genov v rakasto celico zaustavimo rast malignega melanoma,'' je povedal profesor Robert Newbold iz Univerze Brunel pri Londonu. Sicer pa znanstveniki obstoja novih genov niso le odkrili, določili so tudi njun položaj na kromosomih 9 in 10. Maligni melanom je ena od tistih vrst raka, ki se najhitreje širi, še posebno v toplih in sončnih državah. Največji dejavnik tveganja je pretirano izpostavljanje ultravijoličnim sončnim žarkom.
Cariniki lani v Hong Kongu zasegli izjemno veliko število piratskih zgoščenk
28. 01. 1999 16.57
Cariniki iz Hong Konga so leta 1998 zasegli kar 40 milijonov piratskih zgoščenk. Številka se je v primerjavi z letom poprej povečala za neverjetnih 770 odstotkov. Po besedah predstavnika kitajske carinske službe in davčne uprave, jim je uspelo pretrgati kar 68 navez, ki so se ukvarjale s piratstvom. Tolikšno število pretrganih navez pa pomeni odkritje, ki presega tistega iz leta 1997 za kar 1.260 odstotkov.
V Črnem morju odkrili naftne rezerve
25. 01. 1999 08.38
Romunska naftna družba Petrom je sporočila, da so ob romunski obali Črnega morja odkrili naftne rezerve, ki naj bi bile vredno od 2 do 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Gre za največje odkritje nafte v zadnjih 25 letih v Romuniji.
Davenportova se čudi zmogljivostim nekaterih tenisačev
20. 01. 1999 14.33
Prva teniška igralka sveta, Američanka Lindsay Davenport, se je pridružila mnogim teniškim igralcem, ki so se v zadnjih dneh odzvali na jemanje prepovedanih poživil, ki jih je sprožilo odkritje, da je v takšne nečedne posle vmešan tudi lanski zmagovalec Melbourna, Čeh Petr Korda.
Na jugu Italije odkrili antične grobove
11. 01. 1999 10.06
Italijanski arheologi so v kraju Paestum južno od Neaplja odkrili ostanke dveh antičnih grobov. Odkritje je zelo pomembno za odkrivanje antične grške naselbine na tem območju. Predstavniki arheološkega muzeja v Salernu menijo, da naj bi bili ostanki grobov iz 6. oziroma z začetka 5. stoletja pr.n.št. V enem od grobov so našli tudi mumijo, zato arheologi domnevajo, da gre za grob pomembnega predstavnika grške kolonije. Stene groba so okrašene z motivi geometrijskih likov, palm in dreves z granatnimi jabolki, ki so bila simbol onostranstva. Sicer je Paestum eno največjih italijanskih arheoloških najdišč, ki je znano predvsem po ruševinah grškega templja. Grško naselbino Pozejdonijo so ustanovili v 6. stoletju pr.n.št., leta 273 pr.n.št. pa so jo zasedli Rimljani.
Odkritje najlepšega nizkega reliefa geparda v Sveti deželi
04. 01. 1999 12.30
Izraelski arheologi so v ruševinah trdnjave mameluške dinastije iz 12. stoletja na sirski Golanski planoti odkrili nizki relief geparda, so sporočili iz izraelskega arheološkega urada. Odlično ohranjeni mozaik, širok 70 centimetrov in dolg poldrugi meter, je najlepši doslej odkriti tovrstni primerek v Sveti deželi, kjer so našli le še dva nizka reliefa gepardov, v Lodu in Jeruzalemu. Geparard je krasil vhod v trdnjavo mameluške dinastije, zgrajene za časa križarskih pohodov, v kraju Qalat Nimrod blizu izvira Banjasa ob vznožju Hermonske gore. Na dan je prišel tudi napis nad vhodom nekdanjega stolpa, zrušenega med potresom pred 250 leti. Gepard je simbol črtega sultana mameluške dinastije Eldaherja Baibarsa, ki je vladal od leta 1260 do 1277, v arabsko zgodovino pa se je zapisal po bitkah s križarji in Mongoli.
Bakterija, ki se skriva pred antibiotiki
03. 01. 1999 09.30
Piogeni streptokok, ki povzroča vnetje grla, se lahko izogne delovanju antibiotikov tako, da se skrije v steno grla, kjer je koncentracija antibiotikov manjša kot drugje. Omenjeno odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj kljub občutljivosti tega streptokoka na delovanje penicilina in drugih antibiotikov, zdravljenje ne uspe pri petih do 30 odstotkih primerov.
Odkritje najbolj oddaljene in najstarejše supernove
20. 12. 1998 09.38
Skupina ameriških strokovnjakov je nedavno odkrila zvezdo, za katero domnevajo, da je najstarejša in najbolj oddaljena supernova doslej. Zvezda naj bi eksplodirala pred 10 milijardami leti, od našega planeta pa naj bi bila oddaljena 18 milijard svetlobnih let. Odkritje nove zvezde, imenovane Albinoni, potrjuje opazovanja, opravljena v začetku leta, po katerih naj bi se naše vesolje širilo pod vplivom skrivnostne protigravitacijske sile. Sicer pa Albinoni sodi v izredno redko skupino supernov. To so izredno masivne zvezde, ki svoj konec zabeležijo s silovito termonuklearno eksplozijo. Zvezdo so prvič opazili konec oktobra, čez nekaj dni pa so odkritje potrdili astronomi iz laboratorija Barkley, ki že več let preučujejo pojav večanja vesolja.
Egiptovski strokovnjaki odkrili podzemeljsko mesto faraonov
05. 12. 1998 14.44
Egiptovski strokovnjaki so s pomočjo izredno natančnega magnetometra na nekem polju v delti Nila 130 km od Kaira odkrili podzemeljsko mesto, ki naj bi ga zgradili pred 3000 leti v obdobju faraona Ramzesa II.
Izdelali najstarejše pivo v Evropi
30. 11. 1998 08.56
Španski znanstveniki so na podlagi ''recepta'' iz bronaste dobe pripravili najstarejše pivo v Evropi. Pivo, ki so ga krstili z imenonom Zythos, ima odličen aromatičen okus in v ničemer ne zaostaja za današnjimi vrstami piva. ''Formula'' za pivo je stara okoli 3.000 let, odkrili pa so jo arheologi v bližini Barcelone. Pred enim letom so raziskovalci pri izkopavanjih neke iberske naselbine naleteli na dva glinena vrča, na katerih so bili še ostanki piva. To odkritje je po svetu dvignilo mnogo prahu in vzbudilo veliko zanimanja. Po kemični analizi ''oblog'' na pivskih vrčih so tako izdelali in ustekleničili 240 litrov tega ''prapiva''. V primerjavi z današnjim pivom ostane Zythos svež največ dva tedna. Ker Iberci hmelja še niso poznali, manjka pivu zanj tipičen grenak okus. Trženje prapiva po mnenju enega od poznavalcev ne pride v poštev: stroški proizvodnje za steklenico bi znašali okoli 60 mark.
Izvoz drog prisilil tovarno iz Jamajke, da preneha z obratovanjem
06. 11. 1998 16.56
Tekstilna tovarna iz Jamajke bo prenehala z delovanjem, ker je tihotapska mreža skušala v kontejnerjih, kjer naj bi bili izdelki te tovarne, pretihotapiti marihuano v ZDA. Tovarno Cupid Foundations of Jamaica Ltd. je odkritje stalo 525.000 ameriških dolarjev, kar je povzročilo njen bankrot. Posledica zaprtja te tovarne je izguba 525 delovnih mest.
Našli ročaj sekire iz kamene dobe
01. 11. 1998 09.49
Blizu kraja, kjer so leta 1991 našli avstrijskega ''snežnega človeka - Hibernatusa'', so na italijanskih pobočjih nekega tirolskega ledenika letos odkrili še ročaj sekire, ki datira v leto 2.600 pr.n.št. To je že drugo odkritje orodja iz kamene dobe na področju Dolomitov. Nek nemški par je namreč julija letos kakih 60 do 70 metrov od mesta, kjer so našli 5.300 let staro mumijo Hibernatusa, odkril tri kose iz lesa. Predstavnik Inštituta za prazgodovino v Innsbrucku Konrad Spindler je potrdil, da gre za ostanke hrastovega ročaja sekire iz kamene dobe, kar so potrdili tudi rezultati analize z ogljikom 14 v Zuerichu.
Milijon kun za odkritje ''ankicagatea''
19. 10. 1998 11.38
Pod naslovi Milijon kun za odkritje Ankicagatea, Tuđman je lagal o imetju svoje družine? ter Šarinić vrača udarec? današnji Novi list poskuša pojasniti novo afero, ki se je pojavila konec tedna na Hrvaškem.
Šampanjec v resnici britanski?
14. 10. 1998 08.38
Šampanjec, ki že več stoletij velja za simbol francoske prefinjenosti, je v resnici britansko odkritje, trdi avtor Svetovne enciklopedije šampanjca in penečih vin Tom Stevenson. V knjigi, ki naj bi izšla še ta mesec, je objavljena kopija zgodovinskega dokumenta, s katerim naj bi dokazali, da je Britanec Christopher Merret že leta 1622 Britanskemu kraljevemu društvu predložil dokument o proizvodnji penečega vina. Šele 20 let kasneje naj bi slepi francoski menih Don Perignon izpopolnil svojo metodo šampanjca, najbolj znanega penečega vina na svetu. ''Dokaz, v katerem je opisano dodajanje sladkorja vinu, da bi tako dosegli drugo vrenje in penečo se vsebino steklenice, obstaja. A ne v mestih v srcu Champangne, ampak v Londonu,'' je v svoji knjigi zapisal Stevenson.
Odkritje spominske plošče Jacobusu Gallusu v Pragi
07. 10. 1998 10.53
V Pragi bodo prihodnji torek, 13. oktobra, na priložnostni slovesnosti odkrili spominsko ploščo renesančnemu skladatelju Jacobusu Gallusu. Slovesnosti naj bi se udeležili visoki predstavniki Slovenije in Češke, o pomenu dogodka bo spregovoril veleposlanik Republike Slovenije v Pragi Damjan Prelovšek, v izvedbi Ljubljanskih madrigalistov pa bo zazvenela tudi Gallusova pesem.
Na Portugalskem izkopali medenico dinozavra
30. 07. 1998 08.16
Arheologi so med izkopavanji na Portugalskem odkrili medenico štirinožnega dinozavra izpred približno 140 milijonov let. Kost so našli blizu kraja Lourinha kakih 75 kilometrov severno od Lizbone, pripada pa 20 ton težkemu rastlinojedemu zavropodu. Lani so na območju Lourinhe odkrili gnezdo z dinozavrovimi jajci iz pozne jure, v katerih so bili fosilni embriji. Arheologinja Isabel Mateus, ki sodeluje pri izkopavanjih, je povedala, da bi živi zavropod meril v višino 20 metrov. Arheologi univerze v Lizboni so odkritje označili kot ''zelo pomemben artefakt, ki bo razširil znanje o jurski dobi''.
Založba Sanje: nove posthumne izdaje pesmi, songov, pravljic in humoresk Franeta Milčinskega - Ježka; napovedana tudi plošča šansonov Duše Počkaj
07. 07. 1998 12.05
Izšla je druga, dopolnjena izdaja knjige pesmi Franeta Milčinskega - Ježka z naslovom Preprosta ljubezen, saj je prva naklada, natisnjena in izdana lani, 14. decembra 1997, na Ježkov rojstni dan, sila hitro pošla, so sporočili iz založbe Sanje; urednik Rok Zavrtanik ob tem napoveduje za september še tri avdio izdaje Ježkovega ustvarjanja: ploščo songov in popevk ter fonograma pravljic in Ježkovih recitacij lastne poezije, poleg tega še knjigo 13 plus osem z razširjenim izborom humoresk ter serijo treh plakatov. Založba Sanje ob tem napoveduje za jesen še ploščo s šansoni v izvedbi znamenite slovenske gledališke in filmske igralke, pokojne Duše Počkajeve.
Čez dan učitelj verouka, zvečer slačifant
05. 07. 1998 09.31
Britanski profesor verouka Robert Fraser (46) je dal odpoved potem, ko je eden od njegovih nekdanjih učencev odkril, da si je v prostem času denar služil kot slačifant v raznih barih in klubih. Fraser, sicer oče treh otrok, je priznal, da je v zadnjih 18 mesecih živel dvojno življenje - čez dan je poučeval verouk, zvečer pa se je slačil pred občinstvom. V svojih ''burnih'' nočeh je zaslužil tudi do 1000 funtov na teden. Vse je šlo kot po maslu, dokler ga ni nekega večera v pivnici v Bournemouthu na južni obali Anglije odkril njegov nekdanji učenec, ki je odkritje nemudoma prijavil šoli, kjer je bil zaposlen Fraser. Sicer Fraser ni več učitelj, toda svojo nočno službo je kljub temu obdržal. Njegovi delodajalci so namreč z njim več kot zadovoljni. Njegov uspeh je slikovito opisal njegov agent Dave Woodbury: ''Kljub temu, da je najstarejši med našimi slačifanti, je pravi ekshibicionist, poleg tega pa je tudi v dobri telesni kondiciji. Sploh se ne obotavlja iti ''do nazga''.
Gen proti kajenju?
02. 07. 1998 08.35
Znanstveniki univerze v Torontu trdijo, da so okrili gen, ki nekaterim ljudem pomaga, da se znabijo odvisnosti od cigaret. Če bo njihovo odkritje potrjeno, bodo farmacevtske družbe lahko izdelale zdravilo, ki bo kadilcem pomagalo omejiti ali popolnoma opustiti kajenje. Po besedah Rachel Tyndale, ene od avtoric študije, ki je bila objavljena v najnovejši številki revije Nature, ima ta zaščitni gen približno petina vseh ljudi na svetu. Gre za najmanj drugi gen, za katerega domnevajo, da vpliva na nagnjenost k odvisnosti od nikotina, vendar pa genetiki poudarjajo, da vpliv gena še zdaleč ni potrjen. Po besedah dr. Neala Benowitza, raziskovalca nikotina na Univerzi Kalifornija v San Franciscu, so znanstveniki v preteklosti namreč že večkrat prišli do podobnih začetnih odkritij, ki pa jih kasnejše raziskave niso potrdile.
Astronomi odkrili nov planet
27. 06. 1998 09.26
Petnajst svetlobnih let od Zemlje so astronomi odkrili nov planet, ki je večji od Jupitra, sestavljajo pa ga razbeljeni plini s površinsko temperaturo okrog minus šestdeset stopinj Celzija. Odkritje, ki ga je znanstvenem simpoziju v Kanadu oznanil vodja štiričlanske skupine državnih raziskovalcev Geoffrey Marcy, je potrdila tudi neodvisna skupina iz Švice. Ameriški raziskovalci so planet odkrili s pomočjo teleskopa Keck I na Havajih, na njegov obstoj pa so sklepali na osnovi nihanja v gibanju bližnje zvezde, ne z neposredno vizualizacijo.
V ponedeljek bo mimo Zemlje letel asteroid
06. 06. 1998 10.38
V ponedeljek zgodaj zjutraj bo 820.000 km mimo Zemlje letel 30 do 50 m velik asteroid.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
Človek kamene dobe že opravljal operacije glave
01. 06. 1998 08.27
Mednarodna skupina arheologov in zdravnikov je odkrila, da so operacije glave naši daljni predniki opravljali že med leti 3500 in 2500 pred našim štetjem. Strokovnjaki so med 113 lobanjami našli tudi pet takšnih, za katere so ugotovili, da so jih odprli s kamnitim orodjem.
Vesoljski teleskop Hubble odkril planet?
29. 05. 1998 17.13
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, naj bi prvikrat doslej fotografiral planet, ki se nahaja izven našega osončja. V primeru, da bo odkritje potrjeno, bo to ena največjih senzacij v zgodovini vesoljskih raziskav.
Odkrili novo zvezdo v velikosti Zemlje
18. 05. 1998 08.35
Ameriški astronomi domnevajo, da so v naši galaksiji odkrili zvezdo, belo pritlikavko, velikosti Zemlje, ki bi lahko bila diamant, piše britanski Sunday Times. Zvezda, ki so jo opazili v ozvezdju Kentaver, je od Zemlje oddaljena 17 svetlobnih let. Njen premer je 12.800 kilometrov, ima pa izredno gostoto, saj za kavno žličko velik kos njene snovi tehta eno tono. Astronomi domnevajo, da je zvezda sestavljena predvsem iz ogljika in kisika v obliki kristalov, da je torej diamant modro-zelene barve.