odločitve
Sindikat o zamenjavi direktorja
02. 11. 2000 00.00
Na izredni seji sta se sestala svet delavcev in sindikat Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki sta obravnavala nastali položaj po vladni zamenjavi prejšnji četrtek direktorja rudnika in štirih članov nadzornega sveta. Predsednik sveta delavcev Henrik Bajda in predsednik sindikata RTH Iztok Cilenšek sta na novinarski konferenci povedala, da tako sindikat kot tudi svet delavcev ne odobravata zamenjave direktorja in ocenjujeta, da je ta v nasprotju s statutom družbe, saj bi skladno z njim o zamenjavi direktorja RTH moral najprej odločati nadzorni svet. Sicer so v rudniku sklepe vlade prejeli šele danes.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Poslanci na ustanovni seji
27. 10. 2000 00.00
Po Zdravljici je vodenje seje prevzel najstarejši poslanec Jože Bernik iz Nove Slovenije. Predsednik države Milan Kučan pa je novim poslancem povedal, da so jim volivci za štiri leta zaupali vodenje države in jim prepustili odločitve, ki bodo določale vsebino in kakovost življenja ljudi v Sloveniji.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Ivanušič odgovoril Bajuku
23. 10. 2000 00.00
Minister za finance Zvonko Ivanušič je danes odgovoril predsedniku vlade Andreju Bajuku , ki mu je v četrtek dal obvezujoč napotek, naj v roku 24 ur predlaga državno sekretarko Romano Logar za vršiteljico dolžnosti direktorice Davčne uprave RS (DURS). Ivanušič je v odgovoru zapisal, da predsednik vlade sicer lahko daje ministrom obvezujoče napotke, vendar pa le v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, mednje pa predlaganje oseb za imenovanje predstojnikov organov v sestavi ministrstva ne sodi. Preden bo kakorkoli ukrepal, namerava Ivanušič počakati do odločitve sodišča v upravnem sporu, ki ga je sprožil Stojan Grilj v zvezi s svojo razrešitvijo s položaja direktorja DURS.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Kongres SLS+SKD pred božičem
20. 10. 2000 00.00
IO SLS+SKD v Kamniku pod Krimom v gostilni Pri Koširju za zaprtimi vrati analizira izid stranke na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Med sejo je predsednik stranke Franc Zagožen izjavil, da bo IO svetu stranke predlagal, naj v najkrajšem možnem času, skliče prvi redni volilni kongres stranke. Predvidoma naj bi sicer na seji razpravljali tudi o tem, ali bodo dali zeleno luč za pogajanja o vstopu stranke v koalicijo z LDS, toda Zagožen pričakuje, da danes odločitve o tem še ne bo. Sklic izrednega kongresa so zahtevali nekateri člani zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Zagožen je še napovedal, da sam ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Trajni presežek v Kovinotehni
18. 10. 2000 00.00
Uprava celjske Kovinotehne je po posvetovanju s svetom delavcev in sindikatom danes sprejela sklep, da je od približno 980 zaposlenih trajni presežek 94 zaposlenih, od katerih naj bi se jih 43 zaposlilo v Merkurju, ki je že izrazil potrebo po novih delovnih mestih. Kot je za STA povedal Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, ki je skoraj 87-odstotni lastnik Kovinotehne, brez presežkov na žalost ni šlo, vendar pa ne gre za številko, ki so jo nekateri mediji objavili spomladi letos, ko so predvidevali, da je polovica zaposlenih v Kovinotehni trajni presežek.
Dogovor o srbski vladi
17. 10. 2000 00.00
V Beogradu so se sinoči po začasni prekinitvi nadaljevala posvetovanja o oblikovanju jugoslovanske vlade. Pogovorov pri novem jugoslovanskem predsedniku se udeležujejo vodilni predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS) in črnogorske Socialistične narodne stranke (SNP), ki sta najmočnejši frakciji v novoizvoljenem jugoslovanskem parlamentu. Pred tem so predstavniki DOS podpisali sporazum o oblikovanju prehodne srbske vlade s Socialistično stranko Srbije (SPS) Slobodana Miloševića in Srbskim gibanjem prenove (SPO). Stranke so podpisale tudi sporazum o predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji, ki bodo 23. decembra.
Goršek ne bo več igral v Celju
17. 10. 2000 00.00
Člani vodstva nogometnega kluba CM Celje Publikum in nogometaš Andrej Goršek so se odločili za sporazumno prekinitev pogodbe, je povedal direktor kluba Darko Klarič. Ta korak je bil storjen na željo Gorška, ki je bil član Publikuma od sezone 1992/93, v tem času pa je odigral 220 ligaških tekem in dosegel 70 golov. Klaričje dejal, da je bil zaradi te odločitve nogometaša presenečen, vendar pa ga "skušam razumeti
Postojna za ukinitev poligona Poček
16. 10. 2000 00.00
Po uradnih izidih svetovalnega referenduma, ki je včeraj sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju občine Postojna, je za ukinitev vojaškega poligona Poček glasovalo 5586 volilnih upravičencev oz. 69,64 odstotka, proti pa 2142 oz. 26,70 odstotka. Svetovalnega referenduma se je udeležilo 72,18 odstotkov oz. 8021 od 11.121 volivcev v občini, so povedali v postojnski občinski volilni komisiji.
Sporazum o oblikovanju prehodne vlade
16. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), Socialistična stranka Srbije (SPS) Slobodana Miloševića in Srbsko gibanje prenove (SPO) Vuka Draškovića so včeraj podpisali sporazum o oblikovanju prehodne vlade v Srbiji.
Referendum v Postojni
15. 10. 2000 00.00
Na območju občine Postojna sočasno z državnozborskimi volitvami poteka tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Približno 11.000 volilnih upravičencev se bo na 28 voliščih na območju te občine, ki so se odprla ob 7. uri, do 19. ure izreklo o tem, ali so "za" ali "proti" ukinitvi vojaškega vadbišča Poček.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Možnost predčasnega glasovanja
10. 10. 2000 00.00
Volivke in volivci, ki na volilno nedeljo, 15. oktobra, ne bodo v domačem kraju oz. kraju, kjer imajo stalno prebivališče, bodo lahko v naslednjih treh dneh - 10., 11. in 12. oktobra - udejanili svojo volilno pravico in predčasno glasovali na sedežu enega od 88 volilnih okrajev. Posebna volišča bodo praviloma odprta od 9. do 17. ure, pristojne komisije so se lahko odločile tudi za drugačen čas, vendar bo volišče v vsakem primeru odprto najmanj osem ur.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Del predsedniških volitev razveljavljen
05. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo del zveznih predsedniških volitev. Razveljavljeni del se nanaša na oddajo glasov ter na analizo in objavo volilnih izidov, je sporočilo sodišče.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Dovoljena združitev založbe EMI in AOL-a
30. 09. 2000 00.00
Evropska komisija naj bi preprečila 20 milijard dolarjev vredno ustanovitev mešanega podjetja glasbene založbe EMI in medijskega giganta Time Warner, dovolila pa naj bi 120 milijard dolarjev vredno združitev Time Warnerja z internetnim gigantom AOL. Evropska komisija naj bi dovolila tudi 34 milijard dolarjev vredno združitev podjetij Vivendi, Seagram in Canal Plus. Vse omenjene odločitve naj bi Evropska komisija po pisanju časnika Financial Times potrdila do 11. oktobra letos. Če bo združitev družbe EMI s Time Warner dokončno odpovedana, bo Evropska komisija izgubila glavni zadržek proti združitvi AOL in Time Warner. Ob dvojni združitvi bi namreč trojna naveza AOL-Time Warner-EMI imela na evropskem trgu monopolni položaj na področju glasbene industrije.
Poleg volitev tudi referendum
27. 09. 2000 00.00
V občini Postojna bo sočasno z letošnjimi državnozborskimi volitvami v nedeljo, 15. oktobra, potekal tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Če bo večina volivcev, ki se bodo udeležili referenduma, glasovalo za ukinitev vojaškega poligona, bo občinski svet odločitev referenduma upošteval pri sprejemanju vseh aktov iz svoje pristojnosti in ne bo sprejel nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju z voljo volivcev.
Znane končne odločitve v rokoborbi
26. 09. 2000 00.00
Končal se je prvi dan finalnih bojev v grško-rimskem slogu v rokoborbi.
Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.