odposlanec
Peres kritizira Šarona
29. 11. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres je javno kritiziral premiera Ariela Šarona, ki zavrača, da bi mirovni pogovori s Palestinci vključevali tudi politična vprašanja. Nadaljuje pa se turneja ameriških mirovnih odposlanecv.
Nadaljevanje vseafganistanske konference
28. 11. 2001 00.00
Vodja delegacije Severnega zavezništva na vseafganistanski konferenci v Bonnu je izjavil, da nasprotuje namestitvi mednarodnih sil v državi. Varnostne sile bi namreč morali sestavljati pripadniki etničnih skupin iz Afganistana.
Zavezniki zavzeli Konduz
25. 11. 2001 00.00
Poveljnik Severnega zavezništva Daud je sporočil, da so njegove enote po 12-dnevnem obleganju v celoti prevzele nadzor nad Konduzom. Po poročanju agencij naj bi s talibani že začeli pogajanja o predaji zadnje talibanske trdnjave na jugovzhodu Afganistana, duhovnega središča Kandahar.
Ofenziva na Konduz
23. 11. 2001 00.00
V ameriškem bombardiranju Konduza naj bi bilo ubitih ali ranjenih več deset ljudi. Medtem se nadaljujejo spopadi talibanskih sil in Severnega zavezništva v vasi Majdan Šar, jugozahodno od Kabula. Američani pa nadaljujejo z intenzivnim iskanjem bin Ladna.
Moskva podpira stališče Washingtona
20. 11. 2001 00.00
Uradna Moskva podpira stališče Washingtona, da je treba konflikt na Bližnjem vzhodu rešiti v okviru Mitchellovega načrta.
Talibani bi zapustili Kunduz
20. 11. 2001 00.00
Talibanski borci iz Kunduza so sporočili, da bi obkoljeno mesto zapustili ob varstvu Združenih narodov. Letalski napadi na njihove položaje se nadaljujejo.
Talibani zapustili Kandahar?
15. 11. 2001 00.00
Severno zavezništvo trdi, da so se talibani umaknili iz oporišča v Kandaharju. Agencije medtem poročajo, da so ZDA v Afganistan napotile nove vojaške ladje s približno 2200 vojaki.
Opozicija zavzela Kandahar?
14. 11. 2001 00.00
Severno zavezništvo nadaljuje svoj zmagoviti pohod. Po zavzetju Kabula so opozicijske sile prevzele nadzor nad Jalalabadom, po nekaterih virih pa tudi Kandahar.
Sosede Afganistana proti talibanskemu režimu
12. 11. 2001 00.00
Zunanji ministri držav sosed Afganistana so na sedežu ZN v New Yorku sprejeli skupno izjavo, v kateri so afganistanskemu prebivalstvu obljubili, da mu bodo pomagali "pri prizadevanjih za politično rešitev afganistanske krize".
Avstrijski socialdemokrati proti referendumu
08. 11. 2001 00.00
Predsednik avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusenbauer je povedal, da se njegova stranka zavzema za čimprejšnji sklep pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo v EU.
ZDA za oporišče v Afganistanu
29. 10. 2001 00.00
Ameriška vojska namerava v Afganistanu postaviti svoje oporišče in tako pomagati afganistanskim opozicijskim silam pri zavzetju Mazar-i-Šarifa. Talibani pa trdijo, da imajo dokaze, da ZDA v napadih uporabljajo kemično orožje.
Jordanija podpira neodvisno Palestino
16. 10. 2001 00.00
Jordanski kralj Abdulah II. je na srečanju z britanskim premierjem Tonyjem Blairom poudaril, da je oblikovanje palestinske države nujen pogoj za stabilnost na Bližnjem vzhodu.
Nove žrtve ameriških napadov
15. 10. 2001 00.00
Današnji cilji napada ameriških letal na Afganistan so bili Džalalabad, Kandahar in prestolnica Kabul. Talibani so sporočili, da je umrlo 12 ljudi, 32 pa je ranjenih.
Nov predstavnik EU za Makedonijo
12. 10. 2001 00.00
Evropska unija je za novega posebnega odposlanca za Makedonijo imenovala Alaina Le Roya. Le Roy - doslej francoski nacionalni koordinator za Pakt stabilnosti za JV Evropo – bo neposredno podrejen Javierju Solani.
V Skopju odjeknila močna eksplozija
23. 09. 2001 00.00
V eksploziji je bila močno poškodovana menjalnica albanskega lastnika, nekaj okoliških trgovin in avtomobilov, ranjenih pa ni bilo.
Peres in Arafat se ne bosta srečala
15. 09. 2001 00.00
Izraelskemu zunanjemu ministru Šimonu Peresu premiera Ariela Šarona ni uspelo prepričati, da dovoli srečanje s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
ZDA za navzočnost v Makedoniji
11. 09. 2001 00.00
ZDA menijo, da bi morala EU tudi po zaključku Nujne žetve nadaljevati z navzočnostjo v Makedoniji. S Kosova pa prihajajo vesti o smrti dveh policistov mednarodnih sli UNMIK in enega civilista.
Nova misija v Makedoniji?
11. 09. 2001 00.00
Makedonske oblasti poudarjajo, da nasprotujejo podaljšanju mandata zveze Nato, vendar pa so pripravljene sprejeti mednarodne sile pod okriljem Združenih narodov.
Izraelci vdrli v Gazo
10. 09. 2001 00.00
Izraelske vojaške enote so prodrle globoko na palestinsko ozemlje na območju Gaze. Na Zahodnem bregu pa je Izrael uvedel omejitve za palestinski promet.
Nasilje se stopnjuje
10. 09. 2001 00.00
Izraelska vojska je v povračilo za palestinske napade z vojaškimi helikopterji napadla palestinske cilje v Ramali in Jerihu. Palestinci so včeraj v več napadih ubili 7 ljudi, več kot devetdeset pa ranili.
Turki zavrnili vabilo na pogajanja
05. 09. 2001 00.00
Rauf Denktaš, voditelj ciprskih Turkov, je zavrnil vabilo Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj o usodi razdeljenega Cipra. Denktaš meni, da za nadaljevanje mirovnih pogovorov ni ustvarjenih pogojev.
Prekinjena operacija Nujna žetev
03. 09. 2001 00.00
Zveza Nato je zaradi zapletov v makedonskem parlamentu začasno prekinila akcijo Nujna žetev.
Makedonci postavili cestne zapore
04. 09. 2001 00.00
Makedonci, ki so jih iz njihovih domov pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Za vozila Nata, Kfor-ja in OVSE so cestne zapore neprehodne.
Nadaljevanje razprave o ustavnih spremembah
03. 09. 2001 00.00
Razprava o ustavnih spremembah, ki je bila prekinjena na zahtevo predsednika sobranja Andova, se bo danes nadaljevala. Andov je pred ponovnim začetkom zahteval zagotovilo, da se bodo vsi makedonski begunci lahko vrnili na svoje domove.
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
V Makedoniji v glavnem mirno
11. 07. 2001 00.00
V Skopju se nadaljujejo pogajanja med predstavniki političnih strank in strokovnjaki o ustavnih spremembah, ki jih zahteva albanska skupnost v Makedoniji. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, albanski predstavniki nočejo popustiti pri svojih zahtevah po koreniti reformi ustave.
Sprejet mirovni načrt
10. 07. 2001 00.00
Voditelji dveh najpomembnejših albanskih strank v Makedoniji so sprejeli mirovni načrt, ki so ga predlagali predstavniki mednarodne skupnosti za končanje krize v državi, je po pogovoru z voditelji makedonskih in albanskih strank v Skopju izjavil odposlanec Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard. Pogovore je označil kot zelo konstruktivne in izrazil optimizem glede napredka pogajanj med sprtima stranema.
Premiki albanskih skrajnežev
10. 07. 2001 00.00
Pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) so danes prestavili svoje položaje na pas, ki je od vasi Lešok na območju Tetova na severozahodu Makedonije oddaljen dva kilometra. Umik albanskih skrajnežev, ki je ena izmed glavnih zahtev makedonske vlade za začetek pogajanj z albanskimi strankami o rešitvi krize, naj bi po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zagotovil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith.