odposlanec
V Makedoniji v glavnem mirno
11. 07. 2001 00.00
V Skopju se nadaljujejo pogajanja med predstavniki političnih strank in strokovnjaki o ustavnih spremembah, ki jih zahteva albanska skupnost v Makedoniji. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, albanski predstavniki nočejo popustiti pri svojih zahtevah po koreniti reformi ustave.
Premiki albanskih skrajnežev
10. 07. 2001 00.00
Pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) so danes prestavili svoje položaje na pas, ki je od vasi Lešok na območju Tetova na severozahodu Makedonije oddaljen dva kilometra. Umik albanskih skrajnežev, ki je ena izmed glavnih zahtev makedonske vlade za začetek pogajanj z albanskimi strankami o rešitvi krize, naj bi po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zagotovil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith.
Sprejet mirovni načrt
10. 07. 2001 00.00
Voditelji dveh najpomembnejših albanskih strank v Makedoniji so sprejeli mirovni načrt, ki so ga predlagali predstavniki mednarodne skupnosti za končanje krize v državi, je po pogovoru z voditelji makedonskih in albanskih strank v Skopju izjavil odposlanec Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard. Pogovore je označil kot zelo konstruktivne in izrazil optimizem glede napredka pogajanj med sprtima stranema.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
V Makedoniji čez noč znova spopadi
03. 07. 2001 00.00
V okolici Kumanova na severu Makedonije je v noči na torek spet prišlo do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži, je sporočila makedonska vojska. Albanski skrajneži so iz vasi Slupčane, ki jo nadzorujejo od začetka maja, malo pred polnočjo napadli sedež makedonske policije v vasi Opaje. Napeto je bilo tudi v okolici vasi Raduša, kakih 35 kilometrov severozahodno od Skopja, kjer je makedonska vojska v spopadu z albanskimi skrajneži uporabila tudi helikopterje.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Albanski skrajneži zavzeli tri vasi
02. 07. 2001 00.00
V novih spopadih na severozahodu Makedonije je sinoči umrl vojak makedonske vojske. Albanski skrajneži so v bližini Tetova z granatami obstreljevali položaje makedonske vojske, pri čemer sta bila dva vojaka huje ranjena, eden izmed njiju pa je kasneje podlegel poškodbam. O novih spopadih poročajo tudi z območja Kumanova in Raduše.
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Koštunica o Makedoniji in Kosovu
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.
Severna Koreja in ZDA začeli pogovore
14. 06. 2001 00.00
Ameriški posebni odposlanec Jack Pritchard se je v New Yorku sestal z veleposlanikom Severne Koreje pri Združenih narodih Ri Hyong Cholom, s čimer sta državi ponovno vzpostavili dialog, prekinjen po prihodu Georga Busha mlajšega v Belo hišo. Podrobnosti srečanja niso znane, po vesteh iz State Departmenta pa naj bi šlo za pomemben prvi korak k začetku pogajanj s Severno Korejo o široki paleti vprašanj. Bush mlajši je po nastopu položaja izjavil, da komunističnim voditeljem Severne Koreje ne gre zaupati, po poročanju ameriških medijev pa naj bi ga nekdanji svetovalci njegovega očeta, nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha vzpodbudili k spremembi mnenja o razorožitvenih pogajanjih s Severno Korejo.
Sprejet Tenetov predlog
13. 06. 2001 00.00
Izraelska in palestinska stran sta sprejeli načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georgea Teneta za vzpostavitev premirja. Potem ko je predlog za brezpogojno premirje najprej sprejel izraelski premier Ariel Šaron, ga je po sinočnih pogovorih s Tanetom sprejel tudi palestinski voditelj Jaser Arafat.
Nadaljevanje ameriške misije
09. 06. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns in vodja ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet nadaljujeta prizadevanja za utrditev premirja med Izraelci in Palestinci. Kot je poročal izraelski radio, se bo Burns danes znova sestal s predstavniki Palestincev, s katerimi bo razpravljal o možnostih izvajanja predlogov Mitchellove komisije. Cilj ameriških predstavnikov je sprti strani znova spraviti za pogajalsko mizo.
Ameriško posredovanje nezaželeno
08. 06. 2001 00.00
Direktor ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet se je v Ramali na Zahodnem bregu sestal z izraelskimi in palestinskimi strokovnjaki za varnost, ki bodo poskušali utrditi krhko premirje na Bližnjem vzhodu in vzpostaviti pogoje za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Tenet se je že včeraj ločeno sestal s palestinskimi in izraelskimi voditelji ter strokovnjaki za varnost.
Kmalu nova pogajanja?
05. 06. 2001 00.00
Egiptovski zunanji minister Ahmed Maher je ob srečanju nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v Kairu danes napovedal, da bodo Izraelci in Palestinci kmalu začeli nova srečanja o varnostnih vprašanjih. Maher ni navedel točnega datuma pogovorov, ki naj bi po njegovih besedah predstavljali temelj prizadevanj za ohranitev miru na območju. Izraelski in palestinski varnostni predstavniki so se nazadnje sestali 30. maja.
Premirje v znamenju nasilja
04. 06. 2001 00.00
Le slabih 48 ur potem, ko je palestinski voditelj Arafat razglasil enostransko premirje, so izraelski tanki vdrli na palestinsko ozemlje. V Rafahu v južni Gazi prihaja že ves dan do manjših "izmenjav ognja" med izraelskimi varnostnimi enotami in palestinskimi skrajneži, ni pa jasno, kdo je streljanje začel. Izraelci pa so uvedli tudi zaporo za uvoz naftnih derivatov na palestinska ozemlja.
Burns prispel v Kairo
31. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je iz Jordanije dopotoval v Kairo, kjer bo egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka seznanil z rezultati posredovanja med Izraelci in Palestinci. Rezultat Burnsovega posredovanja na Bližnjem vzhodu so sredini pogovori med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb, ki sicer niso prinesli posebnih rezultatov, prišlo pa je do manjšega napredka, tako da se bodo v prihodnjih dneh nadaljevali. Kraj in datum sestanka še ni določen.
Burns za mir na Bližnjem Vzhodu
28. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.
Bombna napada v Jeruzalemu
27. 05. 2001 00.00
Prva bomba je eksplodirala malo po polnoči v četrti z lokali, kjer se zbirajo mladi, vendar žrtev ni bilo. Že čez devet ur je v Jeruzalemu v bližini poveljstva izraelske policije v zahodnem delu mesta eksplodirala druga bomba. Kot je povedal načelnik tamkajšnje policije, je bilo ranjenih 31 oseb. Odgovornost za napad je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je pojasnila, da je bomba odgovor na izraelske zločine.
Ubit aktivist Fataha
26. 05. 2001 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je v bombni eksploziji umrl aktivist Arafatovega Fataha, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Palestinski viri so najprej trdili, da je šlo za nesrečo, nato pa so uradne palestinske oblasti obtožile Izrael, da je izpeljal atentat. Izraelska vojska je obtožbe že zavrnila.
Makedonci vstopili v Vaksince
24. 05. 2001 00.00
Makedonska vojska na območju Kumanova začela izvaja ofenzivo proti albanskim skrajnežem in je zavzela položaje v okolici vasi Vaksince in Slupčane. Spopadi so po besedah albanskih skrajnežev terjali najman 10 življenj civilistov. V Slupčanih naj bi bomba padla na zaklonišče, v katerega se je zatekla albanska družina. Makedonski viri o žrtvah ne poročajo, navedbe albanske strani pa je potrdila humanitarna organizacija, ki je sprejela prošnjo za nujno medicinsko pomoč. Kljub hudim spopadom naj bi bilo na območju, kjer poteka ofenzive, še vedno več tisoč civilistov, ki ne želijo zapustiti svojih domov.
Srbi proti gradnji mošeje
05. 05. 2001 00.00
V mestu Trebinje na jugu Bosne in Hercegovine, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, so194160med slovesnostjo ob začetku ponovne gradnje mošeje, ki je bila uničena med nedavno vojno, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi najmanj en novinar. Urad Visokega civilnega predstavnika v BiH Wolfganga Petritscha pa je sporočil, da je med ranjenimi tudi posebni Petritschev odposlanec v Mostarju Daniel Ruiz. Petritscheva predstavnica je povedala, da je bil Ruiz lažje ranjen in da se je po kratkem obisku v bolnišnici že vrnil na delo v Trebinje.
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Pogovori albanskih upornikov s srbsko oblastjo
23. 03. 2001 00.00
Predstavniki albanskih upornikov, ki delujejo na jugu Srbije, bodo danes v kraju Merdare ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom sodelovali na pogovorih s predstavniki srbskih oblasti, so za AFP potrdili pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Medvedje in Bujanovca.
Znova streljanje na jugu Srbije
20. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so včeraj in davi na več mestih streljali na položaje jugoslovanskih sil na jugu Srbije in s tem kršili prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo pred tednom dni, je danes poročal informacijski center v Bujanovcu. Jugoslovanske sile na napade, ki niso terjali žrtev, niso odgovarjale, še poroča center. Posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith je sinoči v Bujanovcu začel pogovore s koordinacijskim odborom za jug Srbije, ki ga vodi podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović, pred tem pa se je v Končulju srečal s predstavniki albanske skupnosti. Glavna tema pogovorov, katerih podrobnosti niso znane, naj bi bil položaj na jugu Srbije in priprave na politični dialog med sprtima stranema.
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.