ogled
Četrti bienale slovenske ilustracije
13. 10. 1999 15.11
V Cankarjevem domu bodo jutri odprli četri bienale slovenske ilustracije in ob tej priložnosti trem najboljšim izdelkom tega likovnega žanra podelili nagrado Hinka Smrekarja, poleg teh pa še dve priznanji in dve pohvali. V galeriji CD se bo predstavilo malone 60 avtorjev.
Od jutri petič Mesto žensk
12. 10. 1999 13.11
Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal peti mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Slovesno se bo začel jutri ob 21. uri v Cankarjevem domu s solo koncertom ameriške skladateljice, improvizatorke in pianistke Marilyn Crispell. V Cankarjevem domu bo v času festivala na ogled videoteka Mesta žensk na temo Zgodovina prihodnosti. Gre za historično zbirko performansov - umetniških del, ki so zadnjega četrt stoletja spremenila govor umetnosti. Dela je izbrala kustosinja Martha Wilson, ustanovna direktorica mednarodno priznanega avantgardnega newyorškega umetniškega središča Franklin Furnace. V sredo bo v Slovenski kinoteki stekel tudi filmski spored, posvečen eni najbolj samosvojih osebnosti jugoslovanske kinematografije, igralki Sonji Savić.
Ruski eksperiment - grafika na poti do avantgarde
10. 10. 1999 18.19
Razstava ''Chagall, Kandinski in ...'' je do 21. novembra na ogled v Zgodovinskem muzeju na Dunaju. Moskovski muzej Puškin gostuje z grafikami iz obdobja 1900-1930. Iskanje novih form je dalo ruski umetnosti prvih treh desetletij oznako ruski eksperiment. Močno se čutijo zahodnoevropski vplivi od Cezanna do kubizma, kljub temu pa se je razvili prepoznaven in edinstven slog, kot sta ruska veja konstruktivizma - suprematizem - in neoprimitivizem. V 20. letih je avantgardo zaustavila država in jo leta 1932 prepovedala ''v dobro'' socialistični umetnosti. Številni ruski umetniki so zato odšli v tujino. Na Dunaju se predstavlja približno 100 del 41 umetnikov; večina je prvič na ogled v avstrijski prestolnici. Poleg znanih imen, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Kazimir Malevič, bodo predstavili tudi manj znane umetnike.
Olimpijski dnevi mladih
08. 10. 1999 21.04
Bled je edini kandidat za organizacijo evropskih zimskih olimpijskih dnevov mladih (EYOD) leta 2003 (verjetno med 25. in 31. januarjem), Pariz pa prav tako edini za organizacijo poletnih iger EYOD 2003. Posebna komisija Združenja evropskih olimpijskih komitejev (EOC) je po treh dnevih končala ogled predvidenih prizorišč na Bledu, predsednik Norvežan Arne Myhrvold pa je dejal, da je z organizacijo več kot zadovoljen in da bo skupščina EOC 12. in 13. novembra v Pragi verjetno dokončno potrdila oba organizatorja EYOD.
Razstava zbirke orožja
08. 10. 1999 18.47
V veliki romanski dvorani v pritličju Ptujskega gradu je odslej na ogled stalna razstava zbirke orožja. Ko sta direktorica Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj (PP) dopoldne novinarjem predstavila pomen selitve te zbirke, ene od glavnih privlačnosti ptujskega muzeje, je dr. Ciglenečki poudarila, da se v muzeju tega projekta ne bi mogli lotiti, če ne bi pred dobrim letom podpisali pogodbe s PP, ki je za obnovo in preselitev zbirke namenila 6 milijonov tolarjev.
Sedmi bienale Mitteleuropa
08. 10. 1999 18.44
V Schiltigheimu pri Strasbourgu se bo jutri začel 7. bienale z naslovom Mitteleuropa, ki bo do 24. oktobra združil pisatelje, pesnike in glasbenike iz 15 držav Osrednje in Vzhodne Evrope. Letošnji bienale bo potekal v znaku ''Političnega uporništva na Vzhodu med leti 1989 in 1999'', na njem pa bodo sodelovali pisatelji in umetniki iz nekdanje Nemške demokratične republike, Slovaške, Romunije, Makedonije, Gruzije in BiH. V okviru bienala bodo organizirali dvojezične literarne večere, ki bodo potekali v francoščini in jeziku povabljenih pisateljev. Na zaključku festivala se bodo pogovora o Kosovu udeležili kosovski pesniki in pisatelji, ki so prebegnili v Francijo, med njimi Ibrahim Berisha, Fakete Rexha in Binak Kelmedni. V okviru festivala bo tudi več večernih prireditev z umetniki kot je slovaška pevka Zusana Homolova, makedonski orkester pihal Bukovo in Kumpania Zelwer, ki igra judovsko glasbo. Na ogled bo šest vzhodnih filmov, med drugimi Sod Smodnika Gorana Paskaljevića, Few of us Litvanca Sharunasa Bartasa in In weitere Ferne, so nahe Nemca Wima Wendersa.
Razstava Michelangelovih zgodnjih del
07. 10. 1999 15.25
Razstava z naslovom Mladost Michelangela, ki so jo danes odprli v Firencah, nudi prvo priložnost za ogled celotnega zgodnjega dela umetnika v vsej njegovi raznolikosti. Na razstavi so združene risbe, slike, dokumenti in skulpture, ki jih je Michelangelo v mladosti ustvaril v Firencah in Rimu. Razstava bo na ogled v Casi Buonarotti in Orožarski sobi v Palazzo Vecchio do 9. januarja prihodnje leto. Dela, ki so na ogled, so med drugim posodili pariški Louvre, Metropolitan Museum iz New Yorka in londonska National Gallery.
Janez Pirnat v Jakopičevi galeriji
06. 10. 1999 19.39
Pregledna kiparska razstava Janeza Pirnata, ki bo od 7. do 31. oktobra postavljena v ljubljanski Jakopičevi galeriji, bo zajela kar štiri desetletja umetnikovega ustvarjanja, ki svoj največji navdih najde v kamnu. Razstavo je avtor poimenoval ''6 krat 9'', naziv pa zajema prelomne letnice v njegovem ustvarjanju - od prvega ohranjenega dela iz leta 1949, prve samostojne razstave leta 1959 do tokratne predstavitve v letu 1999.
Nemški filmi iz 50. let v Rusiji
06. 10. 1999 19.20
Ruski ljubitelji filmske umetnosti si bodo v prihodnjih tednih lahko ogledali retrospektivo nemškega filma iz 50. let. Med filmi, ki bodo na ogled, so tudi Most, Pločevinasti boben ter Kratko in brez bolečin.
Sarajevski umetniki v galeriji Škuc
05. 10. 1999 18.22
V ljubljanski galeriji Škuc bo od 7. do 28. oktobra na ogled razstava z naslovom Obiskovalci - Posjetioci. Gre za skupinsko predstavitev sodobnih sarajevskih umetnikov različnih generacij. Koncept razstave izhaja iz skupne izkušnje tečajnikov, ki so v okviru študijskih potovanj obiskali Sarajevo.
Razstava Jože Plečnik in graditev prestolnice
03. 10. 1999 10.40
V razstavni galeriji Arhitekturne šole londonskega Združenja arhitektov (AA) bodo ob pomoči veleposlaništva Republike Slovenije v Londonu, Arhitekturnega muzeja Ljubljana in ustanove Visiting Arts jutri odprli razstavo z naslovom Jože Plečnik in graditev prestolnice. Na ogled bo do konca prihodnjega meseca. To bo še ena v nizu številnih obsežnih predstavitev Plečnikovega opusa v evropskih prestolnicah.
Razstava slik Jerce Šantej
01. 10. 1999 20.27
V muzeju Tobačna Ljubljana je na ogled razstava slik Jerce Šantej z naslovom Obrazi tobaka.
Bowie virtualni vodja kontroverzne razstave
01. 10. 1999 18.49
Britanski pevec David Bowie je priskočil na pomoč razstavi mladih britanskih umetnikov v Muzeju umetnosti v Brooklynu, ki ji grozi newyorški župan. Bowie bo prek svoje strani na <A HREF=http://www.davidbowie.com/ target=_blank>internetu</A> vodil otvoritev razstave z naslovom Sensation, ki bo potekala v soboto, se je včeraj izvedelo v New Yorku. Bowie, ki je tudi sam zbiratelj umetnin, je dejal, da razstava predstavlja nekatera najboljša in druga najslabša, a gotovo najzanimivejša dela iz Velike Britanije v preteklih desetih letih. Razstava je že bila na ogled v Londonu in Berlinu. Republikanski župan New Yorka Rudolph Giuliani je razstavljena dela označil kot ''umazana'', predvsem pa obsodil delo, ki predstavlja Marijo, sestavljeno iz izrezkov pornografskih revij in s prsmi iz blata. Župan je zahteval umik razstave in ker se to ni zgodilo, bo muzeju odvzel dotacije, ki znašajo 7 milijonov dolarjev letno. Muzej bi moral danes prejeti del dotacij, do česar pa ne bo prišlo. Mesto New York je muzej in dražbeno hišo Christie's, ki je ena izmed mecenov razstave, obtožilo tudi tržne špakulacije, ker so na razstavi predstavljena dela enega samega zbiratelja, britanca Charlesa Saatchija. Pri Christie's so že odgovorili, da so te obtožbe prazne in lažne.
''Senzacija'' slika razburila ameriški senat
01. 10. 1999 08.41
Ameriški senat se je pred kratkim soglasno odločil, da bo umaknil svoja sredstva iz sklada za muzej umetnosti v Brooklynu, če odgovorni v muzeju umetnosti v Brooklynu ne bodo odpovedali sporne razstave, na kateri bo na ogled slika Device Marije, pokrita z iztrebki. Glasovanje je predlagal senator Bob Smith, ki je izjavil, da lahko ljudje delajo in slikajo, kar želijo, vendar pa vladi ni potrebno dajati denarja za takšne ''ničvrednosti''. Newyorški župan Rudolph Guilliani pa je zagrozil, da bo ukinil sedem milijonov dolarjev sredstev iz mestnega proračuna, namenjenih za razstavo, če sporne slike ne bodo umaknili.
Kritike generalnega sekretarja FIFA
30. 09. 1999 15.38
Generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Michel Zen-Ruffinen je letošnjo razširjeno ligo prvakov označil za pravi polom.
Prvi britanski bienale sodobne umetnosti
29. 09. 1999 18.03
V Liverpoolu so pred dnevi odprli prvi britanski bienale sodobne umetnosti, ki nosi naslov Sled (Trace). Do 21. novembra bo na razstavi mogoče videti dela 61 umetnikov in 24 držav. Med drugim je na ogled tudi delo Pore Rope škota Alastairja MacLennana, ki je bilo predstavljeno leta 1997 na beneškem bienalu.
V soboto v Ljubljani galopske dirke
29. 09. 1999 16.11
Konjeniško športno društvo Rhododendron v sodelovanju s Športno zvezo galoperjev Slovenije v soboto, 2. oktobra (ob 14. uri) na hipodromu v Stožicah prireja madnarodne ravne galopske dirke. Lastniki bodo v Ljubljano pripeljali 44 konjev iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Bosne in Hercegovine.
Odprli mednarodni sejem Zaščita - Protection
29. 09. 1999 14.56
Na kranjskem sejmišču so odprli že 27. mednarodni sejem Zaščita - Protection, strokovno specializirano prireditev s področja reševanja, zaščite in varovanja.
V Londonu razstava o Jožetu Plečniku
29. 09. 1999 14.55
Arhitekturna šola londonskega Združenja arhitektov (AA), ki jo vodi Mohsen Mostafavi, je ob pomoči veleposlaništva Republike Slovenije v Londonu, Arhitekturnega muzeja Ljubljana in ustanove Visiting Arts v svoji razstavni galeriji na trgu Bedford pripravila razstavo z naslovom <i>Jože Plečnik in graditev prestolnice</i>. Slovesno jo bodo odprli v ponedeljek, 4. oktobra, na ogled pa bo do konca prihodnjega meseca. To bo še ena v nizu številnih obsežnih predstavitev Plečnikovega opusa v evropskih prestolnicah.
Četrti Gledos še do nedelje
28. 09. 1999 21.15
Še ves teden do nedelje, 3. oktobra, bodo na starem pokritem bazenu v Kranju potekali četrti gledališki dnevi off skupin - Gledos. Prireja jih kranjsko Gledališče čez cesto. Od minulega petka se je občinstvu predstavilo že šest skupin oz. umetnikov. Za drevi je napovedana plesnogibalna predstava Geo - Ego bolgarskega gledališkega studia 4xC, ki združuje besedo, ples in glasbo in temelji na eksperimentalnem in laboratorijskem delu. Uprizoritev črpa iz besedil bolgarskega poeta Gea Mileva, počasnost gest in gibov desetih izvajalcev pa spremlja mešanica songov in skrivnostne glasbe; ''ta nova odrska resničnost naj bi razkrivala bistvo človekove eksistence,'' je poudarjeno v napovedi večera.
Dnevi odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju Kočevje
28. 09. 1999 17.46
V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo od petka do nedelje, od 1. do 3. oktobra, pripravili dneve odprtih vrat. Razen notranjosti prenovljenega Šeškovega oz. Sokolskega doma, kjer domuje muzej, si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali stalno razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev in občasno razstavo Narod si bo pisal sodbo sam; v prenovljeni dvorani, v kateri je bilo leta 1943 (od 1. do 3. oktobra) zasedanje zbora odposlancev slovenskega narodan, je na ogled tudi del zbirke risb Božidarja Jakca. Muzealci bodo v soboto in nedeljo pripravili tudi dve predavanji: direktor muzeja prof. Ivan Kordiš bo govoril o Kočevski skozi stoletja, kustosinja Irena Škufca pa o Petru Kozlerju in prvem zemljevidu slovenskega ozemlja.
Uglasbitev Ruttmannovega filma
25. 09. 1999 17.18
V Kinoteki bodo cinefili jutri lahko prisluhnili nenavadni ''uglasbitvi'' nemega filma Berlin, simfonija velemesta, ki ga je leta 1927 posnel režiser Walther Ruttmann, tokrat pa bo na ogled ob spremljavi dveh berlinskih didžejev.
Oskrunil dela Salvadorja Dalija
24. 09. 1999 18.59
Neki nepridiprav je med razstavo v Carigradu poškodoval dve sliki slavnega španskega umetnika Salvadorja Dalija. 21-letnik, ki si je razstavo ogledoval skupaj s prijateljem, je s pestjo udaril po zaščitnem steklu in s svojo krvjo oskrunil Dalijeva potreta Leonarda da Vincija in Michelangela. Dvojica je ob prihodu v Atatuerkov kulturni center v Carigradu začela kričati: ''Zakaj tukaj nihče ne nosi naglavnih rut'' in ''Zakaj so na ogled slike golih žensk?'' Svoj nekulturni pohod sta končala v priporu.
Da Vinci v Narodnem muzeju Slovenije
24. 09. 1999 15.18
V Narodnem muzeju Slovenije tečejo priprave na razstavo znanstvenika, izumitelja, umetnika, enega največjih vizionarjev v zgodovini človeštva in najslavnejšega univerzalnega človeka renesanse, Leonarda da Vincija (1452-1519). Okrog 250 eksponatov z različnih področij njegovega ustvarjanja bo v Ljubljani na ogled predvidoma od 3. novembra do 5. marca prihodnje leto. Razstava je obšla že vse celine, je izrazito poučna in ponuja celovitejši vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje in delovanje ter njegov raznovrsten opus. Del tega bogastva uma bo v Narodnem muzeju Slovenije mogoče zaznati ob spremljanju osmih multimedijskih programov.
Rembrandtovi avtoportreti na ogledu v Haagu
23. 09. 1999 14.19
Obsežna razstava s 65 avtoportreti nizozemskega slikarja Rembrandta, ki so jo prvič predstavili v Londonu, je sedaj na ogled tudi v Haagu. Gre za prvo večjo razstavo, ki predstavlja zgolj avtoportrete umetnika.
Filmi Aleksandra Sokurova v Kinoteki
23. 09. 1999 13.09
V sklopu retrospektive Nedokončane pesmi - ''kontroverzne'' umetnine povojnega ruskega filma, ki od 16. septembra poteka v Slovenski kinoteki, ter t. i. dneva za dokumentarec bo danes na sporedu prvi del prve slovenske predstavitve Aleksandra Sokurova, enkratnega mojstra filmske govorice in še posebej filmske podobe.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja
21. 09. 1999 13.49
Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji dvojno številko svoje redne publikacije Dokumenti tokrat posvetil sodobnemu poljskemu gledališču. Z razstavo sodobnega poljskega gledališkega plakata, ki je bila spomladi na ogled v tem muzeju, s ciklusom predavanj poljskih teatrologov in gledaliških ustvarjalcev ter z video projekcijami najzaminivejših predstav poslednjih desetletij je Slovenski gledališki muzej namenil ustrezno pozornost povojnemu poljskemu gledališču. Kot poudarja direktor muzeja Ivo Svetina, je bilo to zanimivo in inspirativno dogajanje na Slovenskem premalo poznano.
Rekordni obisk muzeja Toulouse-Lautrec
19. 09. 1999 11.04
Muzej Toulouse-Lautrec v Albiju si je po pisanju dnevnika Le Monde od začetka letošnjega leta ogledalo rekordno število obiskovalcev - 13 odstotkov več kot lani. Od 1. januarja pa do 12. septembra letos je muzej obiskalo 130.307 ljudi, v istem obdobju lani pa 115.000. Za uspeh filma je gotovo zaslužen letos predvajani film Lautrec režiserja Rogerja Planchona, ki so ga Francozi uspešno izvozili tudi v tujino. Muzej domuje v palači Berbie, v njem pa je na ogled več kot 1000 umetniških del tega francoskega slikarja z začetka 20. stoletja.
Nova rimska galerija v nekdanji pivovarni
18. 09. 1999 17.15
V Rimu bodo 23. septembra v nekdanji pivovarni odprli novo galerijo za umetniška dela 19. in 20. stoletja. Umetniška zbirka, ki bo na ogled v galeriji, predstavlja dela najpomembnejših italijanskih umetnikov zadnjih 200 let. V prenovljenih prostorih tovarne, ki je bila zgrajena leta 1912, so poleg umetniških prostorov namestili tudi trgovine in pisarne.