ogled
Zlatarska razstava v Narodni galeriji
24. 08. 1999 12.12
Narodna galerija te dni pripravlja prvo veliko jesensko razstavo Zlatarska umetnost in s podnaslovom Iz slovenskih cerkva od romanike do Plečnika. Avtorica projekta je Marjetica Simoniti. Razstavo bodo predvidoma odprli 16. septembra, na ogled pa bo do 20. decembra. Namen razstave je zbrati in predstaviti zlatarska dela v časovnem razponu od najstarejših ohranjenih del iz 15. stoletja do zgodnjega 20. stoletja, ki pomeni odločilno prelomnico s tradicijo, kar se kaže v delih arhitekta Jožeta Plečnika.
Razstava Alenke Gerlovič
24. 08. 1999 12.02
Ob visokem življenjskem jubileju slikarke Alenke Gerlovič, njeni osemdesetletnici, bodo jeseni kar v treh ljubljanskih galerijah pripravili razstave del iz njenega bogatega slikarskega opusa. V galeriji Ilirija bodo na ogled njene risbe, nastale v Makedoniji, v galeriji Equrna izbor njenih slik ter v Vodnikovi domačiji akvareli. V galeriji Ilirija se bo Alenka Gerlovič predstavila z izborom risb, za katere je umetnica dobila navdih na svojih popotovanjih po Makedoniji v obdobju med letoma 1953 in 1957. Razstavo, za katero je pokroviteljstvo prevzelo veleposlaništvo Republike Makedonije v Ljubljani, bodo odprli v ponedeljek, 6. septembra, ob 18. uri, odprta pa bo do 4. oktobra.
Štiri bavarske umetnice v koprski Loži
23. 08. 1999 14.15
Obalne galerije iz Pirana so v sodelovanju z bavarsko-slovenskim društvom in Kozjanskim parkom pripravile razstavo del štirih bavarskih umetnic, ki jo bodo pod naslovom Evropske poti odprli v petek, 27. avgusta, ob 21.30 v galeriji Loža v Kopru.
Posnetki vaj za Gravitacijo nič Noordung na internetu
20. 08. 1999 12.31
Na spletni strani <A HREF=http://www.noordung.telekom.si > http://www.noordung.telekom.si </A>so na ogled posnetki z vaj za prvo gledališko predstavo v breztežnostnem stanju Gravitacija nič Noordung. Posnetki so nastali 17. avgusta nad Zvezdnim mestom blizu Moskve, v letalu iljušin, prirejenem za vadbo kozmonavtov. Umetniški ansambel, režiser Dragan Živadinov in tehnično osebje so med prvimi tremi parabolami spoznavali stanje breztežnosti, v ostalih sedmih pa se posvetili umetniški dejavnosti.
Peta Noč v stari Ljubljani
19. 08. 1999 13.44
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra v sodelovanju z mestnimi oblastmi letos že petič pripravlja (glede na obisk) največjo ljubljansko prireditev - Noč v stari Ljubljani. Letos se bo noč ''potegnila'' na dva dni, 27. in 28. avgusta, potekala bo po trgih stare Ljubljane, predvsem pa bo v znamenju kakovostne glasbe. Predsednik omenjenega društva prof. Primož Lorenz je na današnji predstavitvi v jazz klubu Gajo spomnil, da so prireditve v sklopu Noči v stari Ljubljani v minulih letih privabile tudi do 40.000 obiskovalcev, poleg Ljubljančanov pa je med njimi iz leta v leto vse več tujih turistov.
V Nemčiji odprli razstavo o danski kulturi
14. 08. 1999 20.46
Danska kraljica Beatrix in princ Klaus sta danes v nemškem mestu Oranienburg Berlin odprla razstavo o danski kulturi in umetnosti.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
V Firencah obsežna razstava zgodnjih Michelangelovih del
12. 08. 1999 14.04
V Firencah bo od 18. septembra do 9. januarja na obsežni razstavi v hiši Buonarrotti in palači Vecchio prvič na ogled celotna zbirka zgodnjih del renesančnega genija Michelangela Buonarrottija (1475-1564). Razstava bo ponudila pregled umetnikovega ustvarjanja iz zgodnjega florentinskega in rimskega obdobja. Umetnine, ki bodo na ogled, bodo v Firence prišle iz muzejev in galerij z vsega sveta. Med razstavljenimi primerki bodo tudi Madona iz Manchestra iz londonske Narodne galerije, marmornati kipi Mladi strelci iz New Yorka ter več skulptur iz Siene in Bologne. Michelangelo, italijanski kipar, slikar, stavbar in pesnik, je pokazal pot iz renesanse v barok. Med njegovimi najbolj znanimi deli so kipi Pieta, David in Mojzes, freske v Sikstinski kapeli v Rimu ter kupola v rimski baziliki Sv. Petra.
Potovanje sončnega mrka proti vzhodu
11. 08. 1999 20.41
<A HREF=http://www.solar-eclipse.org > Popolni sončni mrk </A> je Romunijo danes zavil v temo sredi dneva. Ob približno 13.05 je luna v celoti zakrila sonce, popolni sončni mrk pa je trajal rekordni 2 minuti in 26 sekund.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
V Cannesu festival z naslovom Rusija, novo stoletje
11. 08. 1999 11.40
V Cannesu bo od 19. do 25. avgusta potekal festival umetnosti in filma z naslovom <I>Rusija, novo stoletje</I>, na katerem bo po napovedih sodelovalo približno 600 ruskih filmarjev, plesalcev, pevcev, stilistov in rokodelcev.
Na 23. filmskem festivalu v Montrealu 19 filmov
11. 08. 1999 11.39
Na 23. filmskem festivalu v Montrealu, ki bo potekal od 27. avgusta do 6. septembra, bo v tekmovalnem programu na ogled 19 celovečernih filmov iz 16 držav.
Michelangelova skupina Pieta na ogled v Rimu
10. 08. 1999 17.21
V Rimu bodo prvič skupaj razstavili tri od štirih Michelangelovih del z naslovom Pieta. ''Super razstava'', kot jo imenujejo organizatorji, bo na ogled v začetku leta 2000 v Kvirinalu v Rimu, je v današnji izdaji poročal italijanski časnik Il Messagero.
Dalajlama na obisku v Švici
10. 08. 1999 08.44
Tibetantski duhovni vodja dalajlama je na obisku v Švici, kjer ravno poteka vinski festival. Gostitelji so po njem poimenovali majhen vinograd in tako mnogim njegovim častnim naslovom in nagradam, med katerimi je prav gotovo največja Nobelova, dodali še en častni naziv.
Razstava fotografov slavnih osebnosti v Los Angelesu
08. 08. 1999 11.42
V Centru Getty v Los Angelesu bo do 10. oktobra na ogled skupna razstava fotografij slavnih osebnosti pariškega fotografa Nadarja, ki je ustvarjal v prejšnjem stoletju, in sodobnika, Newyorčana Andyja Warhola. Prvi je fotografiral slavne osebnosti v francoski prestolnici v 19. stoletju, drugi pa se je s tem ukvarjal v tem stoletju.
Množičen pogin postrvi
06. 08. 1999 12.48
S policijske uprave Kranj so danes sporočili, da je v ribogojnici v Soteski pri Bohinju prišlo do množičnega pogina rib. Po podatkih policistov, ki so na ogled kraja dogodka prišli davi ob 7.30, je poginila kar ena tona rib. Škodo ocenjujejo na približno milijon tolarjev.
Velika razstava Majev do konca leta v Mehiki
04. 08. 1999 10.22
Od 5. avgusta do 30. decembra bo v Mehiki na ogled obširna razstava o kulturi Majev, ki je v preteklih mesecih v Benetkah privabila več kot 650.000 obiskovalcev. Razstava bo na ogled v Colegio San Ildefonso v starem delu Ciudad de Mexica, je v ponedeljek sporočilo ministrstvo za turizem. Na razstavi, ki velja za najpomembnejšo doslej s temo majske kulture, bo prikazanih več kot 500 najdb iz Mehike, Gvatemale, Belizeja in Salvadorja. Klasična majska kultura je doživela razcvet v jugovzhodni Mehiki, v Gvatemali in Hondurasu v času od 200 do 800 našega štetja, medtem ko je postklasična kultura na severu mehiškega polotoka Jukatan segla v 15. stoletje.
Muzej v spomin na žrtve lova na čarovnice
03. 08. 1999 11.49
Med leti 1582 in 1683 so v mestecu Bergheim na severovzhodu Francije zažgali 40 žensk, obtoženih čarovništva. V spomin na te ženske bodo prebivalci mesteca uredili muzej, ki bo predstavil kruto obdobje srednjega veka, po vsej Evropi zaznamovanega z lovom na čarovnice. Strah pred katastrofami, slabimi letinami, epidemijami, lakoto, vojnami in sočlovekom je namreč ljudi vzpodbudil k iskanju grešnih kozlov. Tako so zaradi ene nepremišljene kletvice proti cerkvi, obnašanja, ki ni bilo v skladu s kakšnim cerkvenim predpisom, ali slabe letine mučili in obsodili mlade, stare, bogate in revne. Včasih pa je za kaznovanje domnevne čarovnice zadostoval že kar dojenček, ki je umrl ob porodu. V muzeju bodo na ogled vsi dokumenti povezani s procesom, med drugim pritožbe sodnih uradnikov in priznanja, ki so jih od osumljenih izsilili z mučenjem. Obsojene so tako morale opisati svoje odnose s hudičem in poroko z njim ter ovaditi tiste, ki so pri tem sodelovali.
Otvoritev fotografske razstave o beloglavem jastrebu
30. 07. 1999 10.27
V informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Trenti bo danes ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri. Avtor razstave je Viktor Luskovec. Doslej je bila na ogled v Ilirski Bistrici, Kopru, Novi Gorici, Portorožu, Postojni, Škocjanskih jamah in Tržiču, skupno pa si jo je ogledalo že več kot 38 tisoč ljudi, so sporočili iz Triglavskega narodnega parka.
Razstava renesančne umetnosti v Benetkah
27. 07. 1999 10.29
V Benetkah bo od 5. septembra do 9. januarja na ogled več kot 200 umetniških del, med njimi mnoge mojstrovine, ki bodo prikazovale odnos med renesančno umetnostjo Benetk in Severne Evrope. Razstavo bo v razkošni palači Grassi pripravila fundacija Fiat, osrednji poudarek pa bo na umetniških razlikah med slikami Nizozemske in Južne Nemčije ter Benetkami med letoma 1450 in 1600. Razstava je razdeljena na sedem sekcij, med njimi sekcijo Drer in Benetke ter Titian in Sever. T.i. Kabinet risb pa bo v sedmih razstavnih prostorih predstavil kakih sto risb, rokopisov in grafik. Dela 90 avtorjev iz približno sto muzejev, javnih ali zasebnih zbirk iz 16 držav bodo na ogled v 28 razstavnih prostorih palače Grassi, zgradbe iz 18. stoletja. Med najpomembnejšimi deli bodo na ogled Sveti Hieronim Antonella da Messina iz londonske National Gallery, Opus Quinque Dierum Albrechta Drera zbirke Tyssen iz Madrida ter Titienova Flora iz Firenc.
Septembra znova odprta moderna galerija v Saarbrueckenu
26. 07. 1999 11.44
Moderno galerijo v Saarbrueckenu, katere obnovitvena dela so stala 11,5 milijona mark, bodo z razstavo Dubuffetovih del ponovno odprli 12. septembra letos. Na razstavi, ki bo na ogled do 14. novembra, bodo razobesili 140 izposojenih del francoskega slikarja Jeana Dubuffeta (1901-1985), ki bodo zaobsegala vsa umetnikova ustvarjalna obdobja. Galerijo so zaprli maja lani, med drugimi obnovitvenimi deli pa so namestili nov prezračevalni in navlaževalni sistem za varovanje slik ter postavili novo muzejsko trgovinico.
O odpovedi operete na festivalu Križanke '99
23. 07. 1999 22.01
O nedavni odpovedi operete Noč v Benetkah na mednarodnem poletnem festivalu Križanke '99 je direktor SNG Opera in balet Ljubljana dr. Borut Smrekar v izjavi za javnost zapisal, da je omenjena predstava odpadla zaradi bolezni obeh pevk, ki nastopata v glavni ženski vlogi.
Izjava direktorja ljubljanske operno-baletne hiše
23. 07. 1999 17.00
O nedavni odpovedi operete Noč v Benetkah na mednarodnem poletnem festivalu Križanke '99 je direktor SNG Opera in balet Ljubljana dr. Borut Smrekar posredoval izjavo za javnost, v kateri pojasnjuje razloge za omenjeno odpoved.
Razstava Monetovih del podaljšana do 16. avgusta
22. 07. 1999 17.33
Slikarsko razstavo priznanega francoskega impresionista Clauda Moneta z naslovom ''Monet: Opus- vile'', ki je od 6. maja na ogled v pariškem nacionalnem muzeju Orangerie in naj bi svoja vrata zaprla 2. avgusta, so podaljšali do 16. avgusta, je sporočila Zveza nacionalnih muzejev. Razstavo si je do sedaj ogledalo že 300.000 obiskovalcev.
Gabriele Mucchi - sto let in šest razstav
19. 07. 1999 17.52
100. rojstni dan italijanskega slikarja in soutemeljitelja neorealizma Gabriela Mucchija bodo v Berlinu počastili kar s šestimi razstavami. Pod naslovom ''Mucchi 100 Jahre Realismo + Razionalismo'' bodo med drugim v palači Ephraim od 23. julija do 10. oktobra in v Brechtovi hiši od 25. julija do 19. septembra na ogled slike in risbe tega italijanskega umetnika. Ob tej priložnosti bodo razstavili tudi skulpture nemške kiparke Jenny Mucchi-Wiegmann (1895-1969), prve Mucchijeve žene.
Velika razstava Renesansa v Benetkah
18. 07. 1999 17.31
V beneški palači Palazzo Grassi bodo 5. septembra odprli veliko razstavo z naslovom Renesansa v Benetkah, na kateri bo do 9. januarja 2000 na ogled kakih 200 del 90 umetnikov.
Prenovljena stalna zbirka Božidarja Jakca
16. 07. 1999 13.45
V sklopu vrste razstav in drugih prireditev, s katerimi se Slovenija letos spominja stoletnice rojstva slikarja, grafika in pionirja slovenskega filma Božidarja Jakca (1899-1989) bodo drevi ob 19. uri v galeriji v Kostanjevici na Krki, ki nosi njegovo ime, odprli prenovljeno stalno zbirko mojstrovih del. Zbirka je nastala z Jakčevo donacijo 300 del v različnih grafičnih tehnikah in donacijama del Jožeta Gorjupa ter Toneta Kralja. Galerijo so odprli leta 1974. Dve leti zatem ji je Jakac podaril še zbirko okrog 80 svojih oljnih slik in pastelov.
Sto let priznane mariborske violinistke
16. 07. 1999 09.56
Svetovno priznana violinistka, dobitnica Betetove nagrade za življenjsko delo in častna članica Društva slovenskih skladateljev Nada Jevdjenijevič Brandl praznuje danes svoj stoti rojstni dan. Ob visokem jubileju ji bo v Domu Danice Vogrinec na Pobrežju čestital mariborski župan Boris Sovič.
V Trstu razstava Kristjani z vzhoda
15. 07. 1999 16.46
V prostorih nekdanjih konjušnic gradu Miramar pri Trstu bo od 26. julija do 7. januarja 2000 na ogled razstava z naslovom ''Kristjani z vzhoda''. Na njej bodo predstavili umetniške izdelke iz Srbije, Bolgarije, Grčije, Gruzije, Romunije, Italije in Vatikana in tako skušali prikazati zgodovinski in kulturni razvoj posameznih južnoevropskih narodov.
Retrospektiva švedske slikarke Sigrid Hjerten
14. 07. 1999 15.54
Prvič bodo v Nemčiji v obsežni retrospektivi predstavili dela švedske ekspresionistke Sigrid Hjerten (1885 - 1948). V mestni galeriji v Münchnu bo do 10. oktobra razstavljenih 70 slik in izbor grafik umetnice. Iz Münchna se bo razstava 19. oktobra preselila v muzej Kuethe-Kollowitz v Berlinu, kjer bo na ogled do 13. decembra, od 19. decembra do 6. februarja leta 2000 pa bo v manjšem obsegu na ogled v muzeju umetnin v Goeteborgu.