okoli zemlje
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Zaporu grozi zaprtje
16. 03. 2001 00.00
Slavnemu ameriškemu zaporu San Quintino, ki je 20 kilometrov iz San Francisca na pečini nad zalivom, grozi zaprtje.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Delta 2 uspešno utirila satelit
30. 01. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 8.55 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 17A izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2, ki je 25 minut in 38 sekund kasneje na prehodno eliptično tirnico utirila 50 milijonov dolarjev vreden satelit ameriškega vojaškega letalstva GPS 2R-7.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Tri vesoljske obletnice
16. 12. 2000 00.00
Minilo je 35 let od izstrelitve najstarejšega še delujočega ameriškega vesoljskega plovila, 30 let od prvega pristanka vesoljske sonde na drugem planetu in 35 let od prvega zbližanja dveh vesoljskih ladij s posadko v orbiti okoli Zemlje. Zaradi razmeroma okrogle obletnice se je najstarejšega ameriškega vesoljskega plovila, ki še deluje, samodejne vesoljske sonde Pioneer 6, spomnila tudi ameriška vesoljska agencija NASA in z njo že pred dnevi vzpostavila zvezo. Pioneer 6 so v ZDA z nosilno raketo thor-delta E izstrelili 16. decembra 1965 in mu načrtovali šestmesečno delovanje. Sonda obkroži Sonce v 311 dneh. Pioneer 6 ima oddajnik z močjo 7,5 vata in je trenutno od Zemlje oddaljen 133 milijonov kilometrov. Poslali so mu signal, nato pa v Goldstonu v Kaliforniji z anteno premera 70 metrov prestregli odgovor, ki ga je Pioneer 6 oddajal s hitrostjo 16 bitov na sekundo. Sondi niso pošiljali kakšnih drugih ukazov
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
Prekinjeno iskanje pogrešanih
20. 11. 2000 00.00
Skupina 13 strokovnjakov je soglasno ocenila, da je na območju med Mangartsko planino in slemenom čez Stožje, in sicer na nadmorski višini med 1750 in 2250 metri, od dva do poltretji milijon
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Simpozij o razvoju vesoljske industrije
27. 10. 2000 00.00
Pod geslom "Osvajanje vesolja postaja posel" poteka v Washingtonu mednarodni simpozij, ki ga organizira Fond vesolja in Ameriško astronomsko društvo. Direktorji vesoljskih agencij in vodje največjih industrijskih družb iz mnogih držav obravnavajo probleme razvoja svetovne vesoljske industrije, ki danes dosega 100 milijard dolarjev.