okoli zemlje
Zenit-3SL utiril arabski satelit
22. 10. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na Tihem oceanu ob napovedanem času s plavajoče ploščadi Odiseja, ki se nahaja na ekvatorialnem območju z zahodno zemljepisno dolžino 154 stopinj, uspešno izstrelili ukrajinsko - rusko nosilno raketo zenit-3SL. Pospeševalna stopnja DM-SL je 119 minut kasneje za družbo Thuraya Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov v začasno eliptično tirnico okoli Zemlje utirila geostacionarni komunikacijski satelit Thuraya-1A.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ariane 44P utirila Eutelsat W1
07. 09. 2000 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi točno ob napovedanem času, to je 33 minut po polnoči, uspešno izstrelili tristopenjsko evropsko nosilno raketo ariane 44P, ki je za največjega evropskega ponudnika satelitskih storitev Eutelsat 20 minut kasneje v prehodno eliptično orbito okoli Zemlje utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Eutelsat W1.
Tretji polet delte-3 uspel
23. 08. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 13.05 in 33 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 17-B izstrelili novo ameriško raketo srednje moči delta-3, ki je predvidoma 36 minut in 18,5 sekunde kasneje v orbito okoli Zemlje utirila simuliran koristni tovor, cilinder z maso 4300 kilogramov. Zaradi tehnične težave črpalke za vodik v drugi stopnji so izstrelitev izvedli z več kot petminutno zamudo.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Požar ogroža jedrski center
30. 06. 2000 11.28
Gozdni požar v ameriški zvezni državi Washington, ki je v četrtek prizadel 80.000 hektarjev zemlje, se je razširil tudi na 22 hektarjev velik jedrski center Hanford, kjer jedrski odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji plutonija za jedrsko orožje. Z ognjenimi zublji se bori okoli 1000 gasilcev. Veter s hitrostjo 50 kilometrov na uro in temperature, ki dosegajo 40 stopinj Celzija, otežujejo njihovo delo.
45 let kozmodroma Bajkonur
03. 06. 2000 10.04
Glavno rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur, ki je bilo prvi kozmodrom na svetu, je včeraj dopolnilo 45 let.
Atlantis postaji zvišuje orbito
25. 05. 2000 15.13
Sedemčlanska ameriško-ruska posadka raketoplana Atlantis, ki je v torek vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), opravlja različna vzdrževalna dela in popravila v postaji, raketoplan pa postaji postopno zvišuje orbito. Poldrugo leto stara MVP je pred sedanjim kratkim obiskom vesoljcev skoraj eno leto krožila okoli Zemlje brez posadke.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Iran naj bi kmalu postal vesoljska država
17. 05. 2000 12.28
Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.
Delta 2 utirila satelit za GPS
11. 05. 2000 11.07
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.
Odkrili osem novih planetov
10. 05. 2000 09.13
Skupina astronomov ženevskega observatorija meni, da je našla dokaz o obstoju osmih planetom podobnih nebesnih teles, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd.
Atlantis čaka na izstrelitev
30. 04. 2000 19.59
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo izstrelitev vesoljskega raketoplana Atlantis uresničila šele 18. maja.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Observatorij žarkov gama bodo iztirili
28. 03. 2000 08.36
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo morebiten nenadzorovan padec kakih 15 ton težkega znanstvenega satelita Gama Ray Observatory (GRO) Compton na Zemljo preprečila tako, da ga bo 3. junija letos iztirila sama in bo padel v vzhodni del Tihega oceana.
Globalstar širi satelitsko telefonijo
25. 03. 2000 19.06
Podpredsednik družbe za prenosno satelitsko telefonijo Globalstar Terry Ewans je v Moskvi izjavil, da bo do konca tega meseca po vsem svetu delovalo 17 zemeljskih postaj za zveze, do konca junija pa jih bo že 22 in bodo omogočala zveze v 89 državah sveta, v 78 državah pa bodo nudili poslovni servis. Do konca leta bo 27 postaj pokrivalo 131 držav.
Znova preizkusili raketno stopnjo fregat
21. 03. 2000 08.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob napovedanem času, to je ob 19.28 in 30 sekund po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U.
Taurus utiril satelit MTI
12. 03. 2000 17.37
V ameriškem vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so ob 10.29 po srednjeevropskem času, to je s približno šestminutno zamudo, z izstrelitvenega področja 576-East uspešno izstrelili nosilno raketo taurus: prenarejen medkontinentalni balistični izstrelek MX Peacekeeper na trdno gorivo, ki je slabih 12 minut kasneje za ameriško ministrstvo za energijo v predvidoma 575 kilometrov visoko s soncem sočasno orbito okoli Zemlje utirila ameriški satelit MTI (Multi-Spectral Thermal Imager) za vojaške in civilne namene.
Endeavour končal topografsko odpravo
23. 02. 2000 10.32
Na pristajalni stezi 33 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ponoči ob 22 minut in 25 sekund po polnoči po dobrih 11 dneh kroženja okoli Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-nemško-japonsko posadko.
Mir kroži okoli Zemlje že 14 let
19. 02. 2000 19.32
Drevi bo minilo 14 let od dne, ko so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu z izstrelitvene ploščadi 200 L izstrelili težko nosilno raketo proton K (337-01), ki je utirila prvi, to je bazni, modul ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Neznana usoda stopnje fregat
09. 02. 2000 19.25
Zemeljska sredstva za opazovanje so zaznala trenutek uspešnega vstopanja raketne stopnje fregat za večkratno uporabo v zemeljsko ozračje in začelo se je njeno iskanje na predvidenem območju pristanka, vendar sedem ur po predvidenemu koncu poleta še ni novic o tem, kako in če je fregat prestal pristanek na Zemlji. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfaks bodo iskanje stopnje v Orenburški pokrajini zaradi slabega vremena prekinili.
Atlas IIAS utiril španski satelit Hispasat 1C
04. 02. 2000 13.00
V letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) na Floridi so danes trideset minut po polnoči po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 36B uspešno izstrelili 237,11 tone težko ameriško nosilno raketo atlas 2AS s španskim telekomunikacijskim satelitom Hispasat 1C.
Prva tovorna vesoljska ladja v orbiti
01. 02. 2000 14.18
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 7.47 in 23,310 sekunde po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je v orbito okoli Zemlje uspešno utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo nove vrste, Progress M1-1. Ladja se bo po poročanju ruske Zvezne agencije novosti (FAN) pojutrišnjem ob 8.59 po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.