orbiti
Bi nesrečo Columbie lahko preprečili?
03. 02. 2003 00.00
Medtem ko Američani žalujejo za astronavti raketoplana Columbia, ki je v soboto med vrnitvijo na zemljo razpadel, pa se v vzhodnem Teksasu in Louisiani nadaljuje iskanje razbitin plovila. Pojavila pa so se tudi prva ugibanja o tem, da bi oblasti nesrečo lahko preprečile.
Zaščitna obloga vzrok katastrofe?
02. 02. 2003 00.00
V ameriški zvezni državi Teksas so našli posmrtne ostanke astronavtov z raketoplana Columbia. Medtem ko sta Bela hiša in ameriška vesoljska agencija Nasa izključili možnost terorističnega napada, je po mnenju strokovnjakov najverjetnejši vzrok za nesrečo poškodovana zaščitna plast raketoplana pod levim krilom.
Proton M utiril Nimiq 2
02. 01. 2003 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so izstrelili tristopenjsko težko rusko nosilno raketo proton M z dodatno stopnjo breeze M, ki je med zadnjo lansko vesoljsko izstrelitvijo in prvim poslovnim vesoljskim poletom v ponedeljek šest ur in 53 minut po izstrelitvi v eliptično orbito, visoko od 7680 do 35690 kilometrov, za družbo Telesat Canada utirila kanadski geostacionarni telekomunikacijski satelit Nimiq 2.
Veliko izstrelitev konec leta
28. 12. 2002 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so izstrelili tristopenjsko težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je za ruski globalni radionavigacijski sistem Glonass v skoraj krožno 25.508 kilometrov visoko orbito v sredo utirila tri satelite vrste uragan M.
Ariane-4 ponesla satelit v vesolje
18. 12. 2002 00.00
Po neuspeli izstrelitvi rakete Ariane 5-Plus so z vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani izstrelili evropsko nosilno raketo Ariane-4, ki je v vesolje ponesla telekomunikacijski satelit NSS-6.
Sveže sadje na MVP
11. 10. 2002 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan, ki se je v sredo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je poleg novega dela nosilca, mobilne ploščadi in mnogih drugih predmetov pripeljal tudi sveže sadje.
Del rakete Apollo 12 zopet v orbiti
22. 09. 2002 00.00
Po poročanju ameriške vesoljske agencije NASA je Zemlja prvič v svoji zgodovini "ponovno osvojila" kak predmet iz Sončeve orbite. Tretja faza stare rakete Apollo je namreč iz Sončeve orbite za kratek čas zavila v Zemljino.
Ekspress-A1R uspešno utirjen
11. 06. 2002 00.00
Tiskovna služba ruskih vesoljskih enot je sporočila, da je ruski telekomunikacijski satelit Ekspress-A1R ob 11.51 po moskovskem času vstopil v ciljno - zelo eliptično orbito. Satelit kroži okoli Zemlje po tiru z odzemljem 35.785 kilometrov in prizemljem 6595 kilometrov.
Utirjenje 200. satelita
04. 05. 2002 00.00
Iz vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani so izstrelili evropsko nosilno raketo ariane, ki je kot 200. koristni tovor doslej, utirila francoski raziskovalni satelit za daljinsko zaznavanje okolja Spot-5.
Satelit Envisat že v orbiti
02. 03. 2002 00.00
V Južni Ameriki so v petek izstrelili ariane 5, ki je utirila največji, najpopolnejši in najtežji evropski satelit doslej.
Japonci preizkusili raketo H-2A
04. 02. 2002 00.00
V japonskem vesoljskem središču Tanegašima je danes ob 11.45 po tokijskem (davi ob 3.45 po srednjeevropskem) času poletela druga nova japonska nosilna raketa H-2A.
Galileo, vesoljski Kolumb, se poslavlja
24. 01. 2002 00.00
Najuspešnejša vesoljska sonda Galileo je na koncu svoje dolge poti med katero je zbrala ogromno podatkov, ki so v marsičem precej odstrli zastore neskončnih skrivnosti vesolja. Po dobrih 13-ih letih bo Galileo končal na planetu, ki ga je spremljal več kot 7 let, na Jupitru.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Endeavour znova na Zemlji
17. 12. 2001 00.00
Ameriško vesoljsko plovilo Endeavour se je pod strogimi varnostnimi ukrepi in v oblačnem vremenu vrnilo na Zemljo, potem ko se je v soboto ločilo od Mednarodne vesoljske postaje (ISS).
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Pristanek ruskega vohunskega satelita
11. 10. 2001 00.00
Na ozemlju Rusije, domnevno v Orenburški pokrajini, je v sredo (10. oktobra) pristal pristajalni odsek ruskega vojaškega obveščevalnega satelita Kosmos 2377.
Ime MVP šele po letu 2005
20. 09. 2001 00.00
Mednarodna vesoljska postaja (MVP) še vrsto let ne bo imela imena.
Test nosečnosti v vesolju
03. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija Nasa se je odločila, da bo na Mednarodni vesoljski postaji med medicinskimi sredstvi tudi test za nosečnost.
Ariane 5 neuspešna
13. 07. 2001 00.00
Potem, ko se je v četrtek dve minuti pred polnočjo po srednjeevropskem času izstrelitev težke evropske nosilne rakete ariane 5 začela uspešno, sta davi v petek trinajstega evropski in japonski geostacionarni satelit Artemis in BSAT-2b obtičala v prenizki orbiti, ki je zanju povsem neuporabna.
Indijski G-Sat 1 v prenizki orbiti
27. 04. 2001 00.00
Indijski komunikacijski satelit G-Sat 1, ki so ga s prvo indijsko nosilno raketo vrste GSLV (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle) izstrelili 18. aprila, zaradi premajhne količine goriva ni dosegel geostacionarne orbite, je sporočil predsednik indijske vesoljske agencije ISRO dr. Krishnaswamy Kasturirangan.
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Polet protona M preložili
06. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so za davi načrtovano izstrelitev težke nosilne rakete proton M zaradi tehničnih razlogov preložili za najmanj 24 ur. Izstrelitev so nameravali izvesti ob 5.47 po srednjeevropskem času. S pomočjo dodatne raketne stopnje briz M so nameravali utiriti ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Ekran-M.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Titan 4B s satelitom Milstar 2-F1 le poletel
28. 02. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral so po številnih preložitvah zaradi tehničnih razlogov sinoči ob 22.20 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 40 le izstrelili 940 ton težko in 455 milijonov dolarjev vredno ameriško dvostopenjsko nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 45 sekund kasneje sta dogoreli in odpadli štartni raketi na trdno gorivo. Dodatna raketna stopnja centaur bo po koncu tretjega vžiga predvidoma šest ur, 34 minut in 49 sekund po izstrelitvi utirila 800 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški telekomunikacijski satelit 2-F2 z maso 4,5 tone, ki bo imel stalen položaj nad 90. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem.
Odpravo na Erosu podaljšali
25. 02. 2001 00.00
Vodstvo odprave ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu blizu Washingtona v ameriški zvezni državi Maryland je dva dni po prvem pristanku na planetoidu (asteroidu) 433 Eros odpravo sonde najprej podaljšalo deset, v četrtek pa še za štiri dni. Tako bo sonda o površju Erosa zbirala podatke do konca meseca.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.