orbiti
Tri vesoljske obletnice
16. 12. 2000 00.00
Minilo je 35 let od izstrelitve najstarejšega še delujočega ameriškega vesoljskega plovila, 30 let od prvega pristanka vesoljske sonde na drugem planetu in 35 let od prvega zbližanja dveh vesoljskih ladij s posadko v orbiti okoli Zemlje. Zaradi razmeroma okrogle obletnice se je najstarejšega ameriškega vesoljskega plovila, ki še deluje, samodejne vesoljske sonde Pioneer 6, spomnila tudi ameriška vesoljska agencija NASA in z njo že pred dnevi vzpostavila zvezo. Pioneer 6 so v ZDA z nosilno raketo thor-delta E izstrelili 16. decembra 1965 in mu načrtovali šestmesečno delovanje. Sonda obkroži Sonce v 311 dneh. Pioneer 6 ima oddajnik z močjo 7,5 vata in je trenutno od Zemlje oddaljen 133 milijonov kilometrov. Poslali so mu signal, nato pa v Goldstonu v Kaliforniji z anteno premera 70 metrov prestregli odgovor, ki ga je Pioneer 6 oddajal s hitrostjo 16 bitov na sekundo. Sondi niso pošiljali kakšnih drugih ukazov
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
IBM računalniki za iskanje NLP
25. 11. 2000 00.00
Iz IBM so sporočili, da so ameriškemu letalstvu (US Air Force) prodali računalnik, ki naj bi pripomogel pri identifikaciji starih satelitov, tujih vesoljskih plovil ter ostalih neznanih letečih predmetov, ki se morda približujejo Zemlji. Sistem, ki ga je izdelal IBM, naj bi bil sposoben izslediti in identificirati približno 9000 objektov, ki trenutno lebdijo v Zemeljski orbiti. Računalnik je sposoben izvesti 480 miljard kalkulacij v sekundi, pri čemer je kar štiridesetkrat hitrejši od IBM-ovega "Deep Blue" računalnika, ki je premagal Garyja Kasparova v šahovski partiji leta 1997.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.
Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.
Satelit Sirius-2 v orbiti
06. 09. 2000 00.00
Ameriški telekomunikacijski satelit Sirius-2, imenovan tudi CD-radio-2, ki so ga za družbo Sirius na kozmodromu Bajkonur danes izstrelili s težko nosilno raketo proton-K in dodatno stopnjo DM, je ob 16.09 po moskovskem času dosegel eliptično orbito. Satelit obkroža Zemljo na višini od najmanj 6200 kilometrov do največ 47.102 kilometra in potrebuje za eno obkrožitev našega planeta 16 ur in 35 minut. Namenjen je namenjen za prenos televizijskih in radijskih programov, telekomunikacije med prenosnimi telefoni in med avtomobili. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 1. julija, tretjega in hkrati zadnjega pa nameravajo utiriti v oktobru.
Utirjen satelit za Brazilijo in Egipt
18. 08. 2000 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so danes uspešno izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44LP, ki je utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: brazilski Brasilsat B-4 in egipčanski Nilesat 102.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Črne skrinjice tudi v satelite
07. 07. 2000 19.18
Zavarovalnice, ki zavarujejo vesoljske satelite, so morale lansko leto vesoljskim agencijam izplačati 1.9 milijarde dolarjev odškodnin, kar jim je pridelalo 850 milijonov dolarjev izgube. Zato so se odločile financirati projekt razvoja črne škatle, kakor jo poznajo v letalih. V omenjeni napravi se bodo tako shranjevali podatki, ki bodo pojasnili, zakaj nekateri sateliti v orbiti brez znanega razloga strmoglavijo.
Izdelali miniaturen satelit
21. 06. 2000 15.03
Angleški znanstveniki so izdelali miniaturen satelit z imenom Snap, ki v višino meri zgolj 33 centimetrov. Njegova izdelava zahteva, za vesoljske raziskave borih 100.000 funtov. Njegova naloga bo čiščenje Zemljine orbite, v kateri po 40 letih raziskovanja kroži ogromno t.i. vesoljskih smeti. Te predstavljajo različno veliki delci vesoljskih plovil pa tudi delčki barv. Ti majhni koščki krožijo v Zemljini orbiti s hitrostjo 30.000 kilometrov na uro in se lahko zaletijo v satelite z močjo, ki je enaka, kakor če bi se v satelit zaletel tovornjak s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Tak trk pa bi lahko precej poškodoval krožeče satelite.
Atlantis postaji zvišuje orbito
25. 05. 2000 15.13
Sedemčlanska ameriško-ruska posadka raketoplana Atlantis, ki je v torek vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), opravlja različna vzdrževalna dela in popravila v postaji, raketoplan pa postaji postopno zvišuje orbito. Poldrugo leto stara MVP je pred sedanjim kratkim obiskom vesoljcev skoraj eno leto krožila okoli Zemlje brez posadke.
Iran naj bi kmalu postal vesoljska država
17. 05. 2000 12.28
Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.
Delta 2 utirila satelit za GPS
11. 05. 2000 11.07
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.
Sojuz U utiril ruski vojaški satelit
04. 05. 2000 08.15
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA popoldne izstrelili rusko nosilno raketo vrste sojuz U, ki je za potrebe ruskega obrambnega ministrstva ob 15.34 po srednjeevropskem času uspešno utirila vojaški satelit Kosmos 2370.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
Izstrelili znanstveni satelit Image
26. 03. 2000 11.25
V vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so z izstrelitvene ploščadi 2 West točno ob napovedanem času in v prvem poskusu ob 21.34 in 43 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2 vrste 7326 opremljeno z dodatnimi tremi štartnimi motorji na trdno gorivo. Raketa je dosegla začasno nizko polarno orbito s prizemljem 185 in odzemljem 1078 kilometrov, kasneje pa bo v močno eliptično orbito utirila satelit Image (Imager for Magnetopause-to-Aurora Global Exploration) ameriške vesoljske agencije NASA.
Izstrelili proton-K s telekomunikacijskim satelitom
12. 03. 2000 11.59
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.07 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39 na ploščadi 200 izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K z dodatno raketno stopnjo DM (11S861), ki naj bi za rusko vesoljsko telekomunikacijsko družbo Kosmičeskaja svjaz (Vesoljske zveze) v prehodno geostacionarno orbito utirila ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Ekspress A-2 (Ekspress-6A).
NEAR v novi orbiti Erosa
06. 03. 2000 18.37
Ameriška samodejna raziskovalna vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous), ki kroži okoli planetoida (asteroida) Eros, je 3. marca, po 22 sekund dolgem delovanju glavnega raketnega motorja, spremenila svojo orbito in se zdaj giblje po krožnem tiru, katerega središče je približno 200 kilometrov oddaljeno težišče Erosa.
Prva tovorna vesoljska ladja v orbiti
01. 02. 2000 14.18
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 7.47 in 23,310 sekunde po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je v orbito okoli Zemlje uspešno utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo nove vrste, Progress M1-1. Ladja se bo po poročanju ruske Zvezne agencije novosti (FAN) pojutrišnjem ob 8.59 po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Molnija-M utirila zadnji satelit pred letom 2000
29. 12. 1999 10.18
Na severnem ruskem kozmodromu Pleseck, ki leži približno 800 kilometrov od Moskve in je glavni kozmodrom Rusije, so Raketne enote za strateške namene (RVSN) sinoči ob 20.12 po srednjeevropskem času izstrelile nosilno raketo Molnija-M, ki je v prehodno orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2368 za infrardeče zaznavanje balističnih izstrelkov na ozemlju ZDA.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Izstrelili raketoplan Discovery
20. 12. 1999 16.34
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med sedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Sporazum o gradnji modula Enterprise
15. 12. 1999 10.56
Ameriška družba Spacehab in ruska Raketno-vesoljska družba (RKK) Energija sta podpisali sporazum o skupni gradnji modula za Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Proton K uspešno utiril satelit LMI-1
27. 09. 1999 11.05
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ponoči ob 0.30 po srednjevropskem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je za družbo Lockheed Martin Intersputnik (LMI) na pot proti geostacionarni orbiti uspešno utirila komunikacijski satelit LMI-1.
Athena 2 utirila Ikonos
25. 09. 1999 09.38
Na izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg so točno ob napovedanem času, ob 20.21 in sedem sekund po srednjeevropskem času, uspešno izstrelili nosilno raketo athena 2 s satelitom za daljinsko zaznavanje Ikonos (prvotno Ikonos-2).