orožje
Odslej orožni izpit
24. 03. 2001 00.00
Z današnjim dnem je stopil v veljavo pravilnik, s katerim je notranji minister Rado Bohinc na podlagi novega zakona o orožju predpisal program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ter določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja. Za pridobitev orožne listine, dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva in dovoljenja za posest orožja, mora namreč posameznik po novi zakonodaji poleg izpolnjenih tehničnih in osebnih pogojev pristojnemu organu predložiti tudi dokazila o opravljenem zdravniškem pregledu ter preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Nov zakon o orožju je začel veljati januarja letos. Njegovi cilji so posameznikom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom zagotoviti uresničevanje pravic pri športnem strelstvu, lovu in osebnem varovanju, po drugi strani pa, da se obveznosti uredijo tako, da se v največji meri prepreči možnost zlorabe orožja. S preizkusom znanja se preveri, ali je kandidat sposoben samostojno, odgovorno in varno posedovati ali nositi strelno orožje v skladu s predpisi. Izvajalci usposabljanja, ki jih bo 30 dni po uveljavitvi pravilnika določil notranji minister, so lahko podjetniki, posamezniki, gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki morajo izpolnjevati določene prostorske, tehnične in kadrovske pogoje. Program obsega najmanj deset učnih ur teoretičnega in najmanj pet učnih ur praktičnega usposabljanja. Po opravljenem usposabljanju se kandidati prijavijo k preizkusu znanja. Tega opravijo pred komisijo, ki jo imenuje notranji minister. Test je sestavljen iz teoretičnega dela in ustnega zagovora ter praktičnega preizkusa. Splošni del praktičnega dela preizkusa izvede kandidat z orožjem izvajalca usposabljanja.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
VS obsodil nasilje albanskih skrajnežev
22. 03. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje skrajnežev, vključno s terorističnimi dejavnostmi, v Makedoniji in v nekaterih občinah v južni Srbiji. VS obenem ugotavlja, da ima to nasilje podporo albanskih skrajnežev zunaj omenjenih območij ter predstavlja grožnjo varnosti in stabilnosti širše regije. Resolucijo so po diplomatskih virih pripravile štiri stalne članice VS, sprejeta pa je bila soglasno. V resoluciji VS podpira suverenost in ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije, Makedonije in drugih držav v regiji.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Srbi spoštujejo premirje
15. 03. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je sporočil, da je jugoslovanska vojska danes umaknila težko orožje z območja Bujanovca, Preševa in Medvedja na jugu Srbije, tako kot to določa sporazum o premirju na jugu Srbije. Sporazum so v ponedeljek podpisali albanski uporniki in srbska vlada pod okriljem zveze NATO, v skladu z njim pa je vojska težko orožje vrnila v vojašnice. Prekinitev ognja, ki na jugu Srbije velja od torka, strani spoštujeta.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Rusija in Iran bosta vojaško sodelovali
14. 03. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev in njegov iranski kolega Ali Šamhani sta se danes v Moskvi dogovorila, da bosta do poletja pripravila nov sporazum o vojaškem sodelovanju med državama. Vrednost rusko-iranskih oboroževalnih poslov ocenjujejo na okrog 300 milijonov ameriških dolarjev letno.
Preložitev umika težkega orožja
13. 03. 2001 00.00
Podpolkovnik jugoslovanske vojske Miodrag Jeftić je v Bujanovcu sporočil, da vojska danes še ne bo začela umikati težkega orožja z območja na jugu Srbije ob varnostnem območju, ki Kosovo ločuje od preostanka Srbije. Umik težkega orožja sicer predvideva včeraj podpisani sporazum o prekinitvi ognja med jugoslovanskimi silami in albanskimi uporniki na jugu Srbije, ki je začel veljati opolnoči. Jeftić sicer ni navedel razloga za preložitev umika orožja, povedal je le, da bodo novinarji o začetku operacije pravočasno obveščeni. Srbski informacijski center v Bujanovcu je pred tem sporočil, da naj bi vojska orožje začela umikati še danes.
Novi spopadi v Makedoniji
13. 03. 2001 00.00
V skladu z včeraj podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja na območju, ki je začel veljati opolnoči, naju bi jugoslovanska vojska danes začela z umikom težkega orožja z juga Srbije, vendar je podpolkovnik Miodrag Jevtić izjavio, da to še ne bo danes. Težko orožje, ki je sedaj nameščeno v bližini varnostnega območja na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, bo vojska umaknila v vojašnico v Vranju. Še vedno pa ni znano, kdaj bodo jugoslovanske sile vkorakale na del varnostnega območja ob meji z Makedonijo, kjer so davi na območju makedonskih obmejnih vasi Brest in Malinovo Malo vnovič izbruhnili spopadi med makedonskimi silami in uporniškimi Albanci. Podrobnosti spopadov za zdaj niso znane.
Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.
Napad na enote makedonske vojske
10. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so ponoči na planini Kodra Pura, dober kilometer vzhodno od vasi Tanuševci, iz več smeri napadli enote makedonske vojske. Te so na napad odgovorile, je v Skopju potrdilo makedonsko obrambno ministrstvo. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Blagoja Markovskega je skupina Albancev skušala pretihotapiti orožje, ko so jih na planoti ustavili makedonski vojaki. Streljanje je trajalo približno eno uro, nato pa so se Albanci razbežali. Na omenjeni planoti albanski skrajneži umikajo svoje enote pred ameriško vojsko, ki je prijela pet novih upornikov. Iz območja spopadov beži na stotine albanskih civilistov, več kot sto se jih skriva po gozdovih in se želijo predati Američanom.
Nove žrtve spopadov v Makedoniji
09. 03. 2001 00.00
V spopadu med srbsko policijo in pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje pri vasi Lučane na jugu Srbije je bil davi huje ranjen srbski policist, ki je po podatkih lokalne policije v bolnišnici v Vranju podlegel poškodbam. Podpredsednik srbske vlade in predsednik koordinacijskega odbora za jug Srbije Nebojša Čović je potrdil spopad, v katerem naj bi bila po njegovih besedah ranjena še najmanj dva srbska policista. Vladni viri so tudi sporočili, da na varnostnem območju med jugom Srbije in Kosovom pogrešajo pet Srbov, ki so se odpravili na Kosovo.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Razmere na severu Makedonije se umirjajo
05. 03. 2001 00.00
Po pritisku Združenih držav na skupino oboroženih Albancev, se razmere na severu Makedonije umirjajo. Po hudih spopadih je na kosovsko makedonski meji mirno, številni uporniki pa so odvrgli uniforme in orožje in se umaknili na Kosovo.
ZDA, Japonska in Kanada naj sledijo EU
05. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes industrializirane države na čelu z ZDA, Japonsko in Kanado pozval, naj sledijo primeru EU, ki se je nedavno odločila, da bo najmanj razvitim državam na svetu omogočila neomejen brezcarinski dostop na svoje tržišče za vse proizvode, razen za orožje. Resda odločitev unije kot takšna ne bo odpravila revščine v svetu, vendar gre za ključni prvi korak, je Annan ocenil v prispevku, objavljenem v današnji izdaji časnika Financial Times.
Zasedanje ministrov EU v Bruslju
26. 02. 2001 00.00
Na črni listi, ki je prej zajemala več kot 600 nezaželenih Jugoslovanov, jih zdaj ostaja le še trinajst z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu.
Proti nezakonitemu posedovanju orožja
23. 02. 2001 00.00
Vodja policije Združenih narodov na Kosovu Christopher Albiston je napovedal nove ukrepe v boju proti nezakonitemu posedovanju orožja. V novem zakonu so tako v primeru nošenja neprijavljenega orožja zagrožene kazni do desetih let zapora in plačilo 20.000 nemških mark globe. Zakon bo stopil v veljavo 5. junija letos, pred tem pa bodo lahko tisti, ki posedujejo orožje, le
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Rusija izstrelila medcelinski raketi
16. 02. 2001 00.00
Rusija je izstrelila dve strateški medcelinski raketi, ki sta pristali na območje Kura na polotoku Kamčatka. Eno raketo so izstrelili iz jedrske podmornice v Barentsovem morju, drugo pa z vesoljskega izstrelišča na severu Rusije. Testna izstrelitev raket je bila del vaje ruskih oboroženih sil.
St. Louis ugnal Colorado
11. 02. 2001 00.00
Hokejisti St. Louisa so se po zmagi nad Coloradom, doslej najuspešnejšim moštvom hokejske lige NHL v letošnji sezoni, priključili vrhu. Plaz je moral v domači dvorani po podaljšku položiti orožje pred Bluesom, ki so slavili s 4:3. Sicer se je kar pet sobotnih srečanj končalo po podaljšku. Poleg Colorada in St. Louisa, so se hokejisti dodatno znojili še v Pittsburghu, kjer so domači Pingvini premagali Hudiče iz New Jerseyja s 5:4, Buffalo je bil z 2:1 boljši od Senatorjev v Ottawi, San Jose Sharksi pa so doma s 3:2 ugnali Chicago. Na srečanju v Torontu so se Javorjevi listi in Rdeča krila iz Detroita morali zadovoljiti z delitvijo točk.
Mednarodno leto boja proti rasizmu
10. 02. 2001 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji in ksenofobiji. V Deklaraciji ZN za novo tisočletje so države članice med drugim izpostavile zlasti nekatere temeljne vrednote, ki so še posebej pomembne za mednarodne odnose v 21. stoletju, in sicer svobodo, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in pomen skupne odgovornosti, so sporočili iz slovenskega društva za ZN.
Solana v Albaniji
09. 02. 2001 00.00
Predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozval etnične Albance na jugu Srbije, naj odložijo orožje in dejal, da je čas nasilja mimo. Solana se je v Tirani sestal z albanskim zunanjim ministrom Paskalom Milom. Ta je dejal, da je Albanija pripravljena prispevati k mirni rešitvi balkanske krize. Solana se je srečal tudi s predsednikom države Rexhepem Meidanijem in premierom Ilirom Meto.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Sodni proces proti Puff Daddyju
31. 01. 2001 00.00
V New Yorku se je v ponedeljek začel sodni proces proti 31-letnemu ameriškemu rapperju Seanu Combsu, bolj znanemu pod imenom Puff Daddy, zaradi nezakonitega posedovanja orožja. Če ga bodo sodniki zveznega sodišča na Manhattnu spoznali za krivega, mu grozi do 15 let zaporne kazni.