orožje
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Na univerzi razbili mafijsko mrežo
18. 10. 2000 00.00
Italijanska policija je danes aretirala 37 oseb, osumljenih, da so pletle mafijsko mrežo na univerzi v mestu Messina na Siciliji, je sporočila tamkajšnja policija. Štirje osumljeni so že bili v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj. Aretirane osebe naj bi sodelovale v mafijskem združenju, prodajale naj bi ponarejene diplome in akademske naslove ter ponarejale administrativne dokumente. Nekatere od aretiranih oseb naj bi sodelovale tudi v trgovini z mamili in naj bi posedovale nezakonito orožje.
Kitajci ostreje do Tajvana
16. 10. 2000 00.00
Kitajska je v danes objavljeni tako imenovani "beli knjigi", v kateri obravnava vprašanja globalne varnosti in nacionalno obrambno politiko precej poostrila stališče do tajvanskega vprašanja, saj je spet opozorila, da njena vojska na bo "ostala neprizadeta ob poskusih razdelitve države" ter da je "pripravljena uporabiti silo" za vnovično vzpostavitev suverenosti nad otokom. Gre za najbolj strogo opozorilo Pekinga glede vprašanja Tajvana, odkar je maja letos predsedniški položaj na otoku prevzel Chen Shui-bian. Peking v beli knjigi obtožuje tudi ZDA, ki naj bi Tajvanu še naprej prodajale najmodernejše orožje, otok pa naj bi nameravale tudi vključiti v nacionalni protiraketni ščit.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Indonezija obljublja, da bo razorožila milice na Zahodnem Timorju
21. 09. 2000 00.00
Indonezijski koordinacijski minister za politične, socialne in varnostne zadeve Susilo Bambang Yudhoyono je Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubil, da bo njegova vlada prihodnji teden začela razoroževati proindonezijske milice, ki so po referendumu o neodvisnosti na Vzhodnem Timorju sprožile divjaški val nasilja, to pa zdaj nadaljujejo na Zahodnem Timorju, kjer mučijo begunce z Vzhodnega Timorja, pobijajo humanitarne delavce in sodelujejo pri oboroženih vpade čez mejo med zahodnim in vzhodnim delom otoka. Indonezijska vlada naj bi pripadnike milic razoroževala v več stopnjah. Prva, prepričevalna faza, v kateri naj bi pripadniki milic predajali orožje prostovoljno bo trajala do 24. septembra, nato pa naj bi jim ga začeli odvzemati s silo. Minister Yudhoyono je hkrati zavrnil možnost obiska delegacije VS, podobni tisti lansko jesen, v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, sedaj pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve. Indonezijski minister je dejal, da bi bila misija VS v tem trenutku kontraproduktivna, ker bi vzbudila vtis, da mednarodna skupnost ne zaupa indonezijskim oblastem in sprožila negativne odzive med indonezijskim prebivalstvom. V diplomatskih krogih vlada tiho razumevanje za tako stališče, saj naj bi bilo nasilje na Zahodnem Timorju uperjeno ne samo proti vzhodnotimorskim beguncem, ampak tudi poskus diskreditacije predsednika Abdurrahmana Wahida, ki skuša državo po desetletjih diktature popeljati na pot demokracije.
KFOR aretiral šest oseb
19. 09. 2000 00.00
Mednarodne mirovne sile na Kosovu so pet dni pred predsedniškimi
Policija odkrila sedež organizacije ETA
19. 09. 2000 00.00
Španska policija je v kraju Galdacano pri Bilbau na severu države odkrila skrivališče in skladišče orožja baskovske podtalne organizacije ETA. Skrivališče je služilo za operacijski center poveljstva ETA v provinci Vizcaya, je danes sporočilo notranje ministrstvo avtonomne baskovske vlade. Med preiskavo je policija med drugim odkrila bombe, eksploziv, orožje in ponarejene dokumente.
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Uboj v Belfastu
28. 08. 2000 00.00
V protestantski četrti Belfast je bil v streljanju ubit 21-letni moški, po vsej verjetnosti član protestantske skrajne organizacije Ulstrska prostovoljna sila. Po podatkih policije naj bi šlo za maščevanje za ponedeljkov napad, v katerem sta življenje izgubila člana druge, tej sovražne protestantske organizacije. Policija je aretirala šest moških, pri katerih so našli orožje.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Biološko orožje glavna grožnja človeštvu?
15. 08. 2000 00.00
V prihodnosti naših življenj ne bo ogrožala le atomska bomba, temveč tudi različne vrste biološkega orožja, trdijo strokovnjaki. Po njihovem mnenju bo biološko orožje v 21. stoletju glavna grožnja za človeštvo, saj je to orožje mogoče pripraviti enostavno in brez večjih stroškov. V nekdanji Sovjetski zvezi je bilo biološko orožje strogo varovana skrivnost. Nekdanja največja sovjetska tovarna za proizvodnjo biološkega orožja na severu Kazahstana pa se danes ukvarja s civilnimi projekti. Vendar se kazahstanska vlada boji, da bi posamezniki lahko zlorabili znanje, ki so ga pridobili v tovarni, in ga spremenili v grožnjo celotnemu človeštvu.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
Vojaškega spopada ne bo
12. 08. 2000 00.00
Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković je včeraj v pogovoru za črnogorski Radio Montena kot "največjo neumnost" označil namige o možnosti vojaškega spopada med dvema republikama in obenem zatrdil, da vojska ne bo poskušala izvesti vojaški udar v Črni gori. Izpostavil pa je, da jugoslovanska vojska ne bo dopustila "vtihotapljenja teroristov in tujih plačancev na ozemlje ZRJ, katerih namen je izzvati spopade med vojsko in črnogorsko policijo ter razbiti skupno državo". Generalpolkovnik Pavković je poudaril, da mejne službe jugoslovanske vojske na območju Črne gore varujejo celovitost zvezne države in nadzorujejo uradne mejne prehode.
Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.
Robert Downey Jr. spet na prostosti
04. 08. 2000 11.42
Ameriškega igralca Roberta Downeyja Jr. so po letu dni proti varščini v višini 5000 ameriških dolarjev izpustili iz zapora. 34-letnega Downeyja so za tri leta zaprli, ker je priznal, da ne hodi na kontrole navzočnosti mamil v krvi, s čimer je kršil pogojno izpustitev. Po letu zapora so njegovi odvetniki vložili prošnjo za izpustitev, ker so menili, da sodnica, ki mu je kazen prisodila, ni upoštevala časa, ki ga je Downey preživel v rehabilitacijskem centru. Downeyju so pred leti prisodili 15 mesecev zdravljenja v zavodu za rehabilitacijo narkomanov, ker je vozil avto pod vplivom drog in imel pri sebi orožje, vendar je v zavodu zdržal le 53 dni. Downey je bil leta 1992 nominiran za oskarja za glavno vlogo v biografskem filmu znanega komika Charlieja Chaplina. Igral je tudi v filmih Rojena morilca in Manj kot nič.
Robert Downey Jr. spet na prostosti
04. 08. 2000 00.00
Ameriškega igralca Roberta Downeyja Jr. so po letu dni proti varščini v višini 5000 ameriških dolarjev izpustili iz zapora. 34-letnega Downeyja so za tri leta zaprli, ker je priznal, da ne hodi na kontrole navzočnosti mamil v krvi, s čimer je kršil pogojno izpustitev. Po letu zapora so njegovi odvetniki vložili prošnjo za izpustitev, ker so menili, da sodnica, ki mu je kazen prisodila, ni upoštevala časa, ki ga je Downey preživel v rehabilitacijskem centru. Downeyju so pred leti prisodili 15 mesecev zdravljenja v zavodu za rehabilitacijo narkomanov, ker je vozil avto pod vplivom drog in imel pri sebi orožje, vendar je v zavodu zdržal le 53 dni. Downey je bil leta 1992 nominiran za oskarja za glavno vlogo v biografskem filmu znanega komika Charlieja Chaplina. Igral je tudi v filmih Rojena morilca in Manj kot nič.
So Nizozemci hoteli ubiti Miloševića?
01. 08. 2000 09.26
V ZRJ so pred kratkim aretirali skupino štirih Nizozemcev, ki naj bi pripravljali ugrabitev in umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj sporočil jugoslovanski minister za informiranje Goran Matić. Štirje Nizozemci naj bi bili po Matićevih navedbah pripadniki nizozemskih specialnih enot, sami pa naj bi priznali, da so pripravljali atentat na Miloševića in druge teroristične akcije na območju ZRJ. Matić ni povedal, kdaj so Nizozemce aretirali, pojasnil pa je, da naj bi jih prijeli v Srbiji, blizu črnogorske meje.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
V središču pogovorov je raketni program
29. 07. 2000 10.28
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj prispela v tajsko prestolnico Bangkok, kjer se udeležuje prvih pogovorov s Severno Korejo na najvišji ravni v zadnjih 50. letih. V središču srečanja je raketni program.
Na hrvaški meji zaseženo orožje
28. 07. 2000 14.01
Policisti in cariniki so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje in v notranjosti države zadnje dni prijeli celo vrsto tihotapcev orožja in mamil ter odkrili več ukradenih vozil, so danes sporočili na posavski policijski upravi v Krškem. Posebej izstopa ilegalni vnos orožja iz sosednje Hrvaške. Policist je na mejnem prehodu Obrežje ob rutinskem pregledu v torek pri 38-letnem hrvaškem državljanju O.S. namreč odkril 15 kosov avtomatskih pištol uzi izraelske izdelave in naboje zanje, dušilce in 15 pištol v obliki obeska s pripadajočim strelivom. Pravcati arzenal orožja, odkritega v osebnem avtomobili ford fiesta, je bil po mnenju kriminalistov namenjen v katero od zahodnih držav. Izbor daje slutiti, da gre za točno določeno naročilo orožja, namenjenega mafijaški ali teroristični tolpi.
Vojaki sil KFOR znova zasegli orožje
25. 07. 2000 09.03
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so na jugu in v osrednjem Kosova v zadnjih dneh našli skupno kakih 40 kosov orožja in v povezavi s tem aretirali šest Albancev, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik KFOR v Prištini.
Vojska ZRJ bo preprečila vojno
18. 07. 2000 20.23
Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.
Fidžijski uporniki predali orožje
14. 07. 2000 14.20
Fidžijski uporniki, ki so pod vodstvom Georga Speighta izvedli državni udar in od 19. maja kot talce v poslopju parlamenta zadrževali 17 članov vlade in premiera Mahendro Chaudryja, so potem, ko je včeraj veliki svet poglavarjev za novega predsednika otoka imenoval njihovega privrženca Ratuja Josefo Iloila, danes na slovesnosti v parlamentu predali orožje vojski. Uporniki naj bi vojski predali več kot 74 kosov orožja.
Fidžijski uporniki izpustili talce
13. 07. 2000 15.10
Fidžijski uporniki so danes iz ujetništva izpustili odstavljenega premiera Mahendra Chaudhryja in 17 ostalih talcev, ki so jih 56 dni zadrževali v parlamentu. Neodvisni radio FM 96 je poročal, da sta ujetnike pred poslopjem parlamenta čakali dve vozili Rdečega križa, ni pa še znano, ali so George Speight in njegovi uporniki že predali orožje, kot je bilo določeno v sporazumu, podpisanem v nedeljo.
Snemanje glasbe z interneta ni nelegalno!
05. 07. 2000 12.48
Napster, ki ga ameriška glasbena industrija toži, ker naj bi s svojim programom omogočil nelegalno razpečevanje glasbenih datotek formata MP3, je pred kratkim v svoje odvetniške vrste dobil Davida Boisa, ki je v 80. letih v protimonopolnem procesu uspešno obranil IBM, dejaven pa je bil tudi v procesu proti Microsoftu. Investicija v odvetniško znanje se je očitno izplačala, saj je Bois že našel rešitev. Snemanje glasbe z interneta in njeno izmenjavanje ni nelegalno, dokler se te dejavnosti ne opravljajo s komercialnimi nameni. Še več, Bois je ugotovil, da glasbene založbe izkoriščajo svojo moč in omejujejo nov distribucijski kanal, s čimer po nekem manjšem zakonu izgubijo avtorske pravice nad skladbami v svoji lasti. Omenjeni zakon določa, da če avtorske pravice izkoriščaš tako, da omejuješ konkurenco, izgubiš. Na Napsterjevi strani je tudi statistika, katere ugotovitve kažejo, da se je povečala prodaja CD-jev s skladbami, ki so se razpečevale s pomočjo Napsterjevega programa. Kar 70 odstotkov uporabnikov Napsterjevih programov si je izmenjavalo datoteke MP3, da so se tako seznanili z novim albumom, ki so ga nato tudi kupili.
Na Obrežju zasegli večjo količino orožja
05. 07. 2000 12.30
Kot so sporočili iz PU Krško, so policisti včeraj ob 16.50 na mejnem prehodu Obrežje pri državljanu BiH M. D., ki je vstopal v Slovenijo, našli sedem vojaških detonatorjev EK-40-69, dva metra vžigalne vrvice in revolver znamke Crvena zastava M/70, kalibra 7,65 milimetrov. Osumljenca so aretirali, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenja proizvodnje in prometa orožja in razstrelilnih snovi.
Orožje v šolskem zaklonišču
04. 07. 2000 19.21
Zanimiva je najdba, ki je presenetila hišnika osnovne šole Log Dragomer pri Ljubljani. Pri vzdrževalnih delih v zaklonišču šole so delavci naleteli na zabojnike z orožjem, ki menda izvira iz začetka osemdesetih let in je po vsej verjetnosti last tedanje Teritorialne obrambe. Na orožje, ki bi med osamosvojitveno vojno še kako prav prišlo, so očitno pozabili.