parlament
V Albaniji ponovno dovoljena Komunistična stranka
09. 04. 1998 18.29
Albanski parlament, v katerem imajo večino socialisti, je danes v Tirani sprejel sklep o spremembi zakona, s katerim se Komunistični stranki po šestletni prepovedi ponovno dovoli delovanje. Socialisti so svoj korak utemeljili z dejstvom, da ima vsak državljan pravico slediti lastnim političnim prepričanjem. Danes opozicijski demokrati so ob prihodu na oblast leta 1992 prepovedali Komunistično stranko, ker naj bi med večdeset let trajajočo diktaturo v državi povzročila veliko gorja in škode. Po trditvah stranke, ki je doslej delovala podtalno, ima ta približno 25.000 pripadnikov.
23. aprila bo referendum o tuji udeležbi pri reševanju krize na Kosovu
08. 04. 1998 11.56
Srbski parlament je včeraj odločil, da bodo 23. aprila v Srbiji razpisali referendum, na katerem se bodo volilci opredelili do morebitne udeležbe tujih predstavnikov pri reševanju krize na Kosovu.
Slovaški parlament zavrnil razpis referenduma o neposrednih predsedniških volitvah
07. 04. 1998 18.35
Slovaški parlament je zavrnil razpis referenduma o neposrednem načinu voljenja predsednika države. Za predlog opozicijske Stranke demokratične levice, ki je z referendumom želela spremeniti ustavo, je glasovalo le 50 od 119 poslancev.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Evropski parlament za enoten odvzem vozniškega dovoljenja
03. 04. 1998 17.22
Poleg sveta ministrov EU je tudi Evropski parlament podprl predlog o enotnem odvzemu vozniškega dovoljenja pri hudih prekrških, ki bi veljal za vse države unije. Sklep, ki so ga sprejeli danes v Strasbourgu, se nanaša na prekrške, za katere bi kršitelja v državi, v kateri ima stalno prebivališče, tudi sicer kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja. Mednje sodi pobeg s kraja nesreče in izogibanje preverjanju alkohola ali drog v krvi.
Duma bo glasovala o kandidaturi Kirijenka najkasneje do prihodnjega petka
03. 04. 1998 12.31
Spodnji dom ruskega parlamenta duma bo o kandidaturi Sergeja Kirijenka za ruskega premiera glasovala najkasneje do prihodnjega petka. Točen datum glasovanja bo določen na okrogli mizi, ki bo potekala v torek, 7. aprila, je v Moskvi danes napovedal predsednik dume Genadij Zjuganov.
Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.
Parlamentarne volitve v Ukrajini
30. 03. 1998 08.06
V Ukrajini je včeraj potekal prvi krog parlamentarnih volitev, na katerih je približno 38 milijonov volilnih upravičencev volilo 450-članski parlament. Za glasove se je potegovalo 30 strank in zvez, ki morajo za vstop v parlament preseči 4-odstotni prag.
Italijanski parlament uzakonil prispevke za manjšine
29. 03. 1998 12.34
S sklepom poslanske zbornice je italijanski parlament dokončno potrdil oz. uzakonil prispevke države za slovensko manjšino v Italiji ter italijansko v Sloveniji in Hrvaški. V triletju od leta 1998 do 2000 bo tako manjšinama namenjenih vsaki po osem milijard lir letno, piše sobotni Primorski dnevnik. Sredstva za obe manjšini so vključili v zakonski normativ, v katerem so še tudi mnoge druge proračunske postavke za raznovrstne dejavnosti in namene. Potrditev zakona je bila do zadnjega negotova, saj je v poslanski zbornici pred odločilnim glasovanjem prišlo do časovne stiske; če parlament zakona ne bi odobril pred iztekom meseca, bi denar za manjšini ostal v državni blagajni.
Nemški parlament soglaša s širitvijo zveze NATO na vzhod
26. 03. 1998 17.54
Velika večina poslancev nemškega bundestaga je izrazila soglasje z vstopom Poljske, Češke in Madžarske v NATO. Za širitev Severnoatlantske zveze na Vzhod je glasovalo 555 poslancev, 37 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
Jelinčič: SNS je upravičena do sodelovanja v koordinaciji
24. 03. 1998 16.12
Slovenska nacionalna stranka (SNS) ne pristaja na pogojevanje sodelovanja v koordinaciji parlamentarnih strank s podpisom sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo (EU), sta na današnji novinarski konferenci poudarila predsednik stranke Zmago Jelinčič ter poslanka Polonca Dobrajc. SNS je do sodelovanja v koordinaciji upravičena, saj je parlamentarna stranka, pa tudi sicer gre za obliko sporazumevanja glede politike Slovenije do vključevanja v EU in zvezo Nato, ki trenutno celo obravnava meddržavni sporazum med Slovenijo in Izraelom. Sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v EU SNS ne namerava podpisati oziroma ga bo podpisala šele, ko bo sprejete vsaj pol v njem predvidene zaščitne zakonodaje. Od 16 zakonov, ki naj bi jih parlament po sporazumu sprejel pred dokončno uveljavitvijo sprememb 68. člena ustave, polovice v DZ še ni, ostali predlogi pa so v prvi obravnavi, z izjemo enega, ki je v drugi. "SNS pa sporazuma ni podpisala, ker je zaščitna zakonodaja premalo pripravljena," je poudarila Dobrajčeva.
Tony Blair bo nagovoril francoski parlament
24. 03. 1998 10.44
Britanski premier Tony Blair je danes na obisku v Parizu. Sestale se bo s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in premierom Lionelom Jospinom ter nagovoril poslance francoskega parlamenta. Blair bo prvi britanski državnik, ki bo govoril v francoskem parlamentu. Osrednja tema francosko-britanskih pogovorov bodo evropska vprašanja.
Volitve v Moldaviji so potekale mirno
23. 03. 1998 10.41
Včerajšnje volitve v Moldaviji so kljub prepovedi izvedbe volitev v Dnjestrski republiki potekale mirno.
Češki parlament podprl predčasne volitve
20. 03. 1998 12.30
Češki parlament je dokončno odobril predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi potekale 19. in 20. junija, predsednik Vaclav Havel pa mora volitve še uradno potrditi. Tako je 54 od skupno 72 poslancev v zgornjem domu podprlo omenjeno določilo.
Slovaška še naprej brez predsednika
19. 03. 1998 12.53
Slovaški parlament tudi v današnjem poskusu ni izvolil predsednika države. Kandidat opozicije, pisatelj Ladislav Ballek, je kot edini kandidat dobil le 50 glasov, medtem ko jih za izvolitev na čelo države potrebuje 90.
Estonija ukinila smrtno kazen
19. 03. 1998 11.06
Estonski parlament je danes ratificiral protokol h Evropski konvenciji o človekovih pravicah o ukinitvi smrtne kazni. Za ratifikacijo je glasovalo 39 poslancev, 30 pa jih je bilo proti.
Proračun tudi v Republiki srbski
15. 03. 1998 10.22
Parlament Republike srbske je včeraj sprejel proračun za leto 1998 v višini 2,071 milijarde dinarjev. Podprlo ga je 55 poslancev, 17 jih je glasovalo proti, štirje pa so se vzdržali. Največ proračunskih sredstev so namenili obrambi, in sicer 24 odstotkov. 14 odstotkov proračunskega denarja je namenjenega izobraževanju, enak odstotek pa so namenili tudi pomoči invalidom ter nekdanjim borcem. Premier srbske entitete BiH Milorad Dodik je po glasovanju dejal, da bo vlada o morebitnih spremembah proračuna odločala maja.
Evropski parlament zahteva enote za posredovanje na Kosovu
12. 03. 1998 15.25
Evropski parlament je zaradi eksplozivnih razmer v srbski pokrajini Kosovo od Evropske unije, Združenih narodov in zveze NATO zahteval pripravo za napotitev preventivnih enot za posredovanje na tem območju. Evropski poslanci so te zahteva na zasedanju v Strasbourgu danes postavili skoraj enoglasno. Vlado v Beogradu pa so pozvali k dialogu s kosovskimi Albanci, katerim naj bi zagotovila kulturno in politično avtonomijo.
V madžarskem parlamentu bodo zastopane manjšine
11. 03. 1998 16.19
Madžarski parlament je podprl predlog, da bi bile v parlamentu zastopane tudi manjšine, zavrnil pa je dokument, ki bi določil datum, kdaj so bo to zgodilo. Na Madžarskem je 13 manjšin, med njimi tudi slovenska, ki zdaj v parlamentu v Budimpešti niso zastopane. Poslanci so v torek podprli predlog, da bi 13 sedežev rezervirali za predstavnike manjšin, ne pa tudi tistega o volilnem postopku, kar pomeni, da maja, ko bodo na Madžarskem parlamentarne volitve, volitev za predstavnike manjšin še ne bo mogoče izvesti.
Evropski parlament bo imel posvetovalno vlogo pri širitvi EU
11. 03. 1998 16.15
Evropski parlament je dobil zagotovilo britanskega predsedstva EU, da bo imel vlogo posvetovalnega telesa na vseh stopnjah širitve EU na države Srednje in Vzhodne Evrope. Zagotovilo z enako vsebino je evropskim poslancem posredoval tudi komisar, pristojen za širitev, Hans van den Broek. Parlament naj bi zato glasoval o t.i. pristopnih partnerstvih s posameznimi kandidatkami. Pred tem so namreč poslanci zagrozili, da bodo proces širitve blokirali, če v njem ne bodo imeli bolj dejavne vloge.
Parlamentarne volitve na Danskem
11. 03. 1998 09.58
Na Danskem volijo danes nov parlament. Štiri milijone volilnih upravičencev lahko izbira med enajstimi strankami, od tega jih je bilo do sedaj v danskem parlamentu zastopanih devet. Na podlagi ankete mora tabor vladajoče socialdemokratske stranke premiera Poula Nyrupa Rasmussena računati na izgubo večine. Največ možnosti za mesto premiera naj bi imel desnoliberalni vodja opozicije in nekdanji zunanji minister Uffe Elllemann-Jensen. Rasmussen je na presenečenje vseh razpisal volitve v februarju, šest mesecev pred iztekom mandata. V središču volilnega boja sta bila zunanja politika in davčno vprašanje.
Westendorp odredil, naj stopi v veljavo zakon o tujih vlaganjih v BiH
10. 03. 1998 17.56
Visoki mednarodni predstavnik za BiH Carlos Westendorp je danes odredil, naj začasno stopi v veljavo zadnja različica zakona o politiki neposrednih tujih vlaganj v BiH, ki ga parlament BiH sicer še ni sprejel.
Parlament sprejel novi stanovanjski zakon
09. 03. 1998 18.27
Predstavniški dom parlamenta muslimansko-hrvaške federacije je na današnjem zasedanju v Sarajevu sprejel zakon o razveljavitvi dosedanjega zakona o zapuščenih stanovanjih, ki omogoča vrnitev stanovanjske pravice predvojnim nosilcem te pravice z določenimi omejitvami.
Slovaška tudi po tretjem poskusu še vedno brez predsednika države
05. 03. 1998 17.32
Slovaški parlament danes tudi v tretjem poskusu ni izvolil predsednika države; nobenega od dveh kandidatov namreč ni podprlo 90 od skupno 150 poslancev, kolikor je potrebno za izvolitev.
Ezer Weizman ponovno predsednik Izraela
04. 03. 1998 12.54
Izraelski parlament je danes dosedanjega predsednika Ezerja Weizmana ponovno izvolil na ta položaj.
Izraelski parlament voli predsednika države
04. 03. 1998 09.43
Izraelski parlament bo danes izvolil novega predsednika države. Pričakovati je, da bo na tem položaju ostal dosedanji predsednik Ezer Weizman. Njegov protikandidat je priseljenec iz Maroka Šaul Amor, ki ga podpira stranka Likud. To je prvič v zgodovini Izraela, da vladajoča stranka ne podpira ponovne izvolitve predsednika, vendar pa 73-letni Weizman računa na podporo "upornikov" iz vladajoče desne koalicije.
Trije sindikati enotno proti vladi
03. 03. 1998 16.31
Tri sindikalne centrale - KSS Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 90 in Neodvisnost KNS Slovenije - so se odločile za skupen nastop proti vladni politiki, ki se po njihovem mnenju odraža v katastrofalnem položaju zaposlenih. Kot menijo, bo le enotno sidnikalno gibanje kos takemu ravnanju vlade. Predsedniki omenjenih sindikatov Dušan Rebolj, Boris Mazalin in Slavko Kmetič so na skupni novinarski konferenci, ki je sledila sestanku predsedstev treh sindikatov, zagrozili z izstopom iz pogajanj o reformi pokojninskega sistema, v kolikor bo parlament po podpori vlade sprejemal zakone, ki pomenijo prejudiciranje reforme.
Mečiar odpustil 28 veleposlanikov in preklical referendum, načrtovan za 19. april
03. 03. 1998 13.39
Slovaška vlada pod vodstvom premiera Vladimirja Mečiarja, ki do nadaljnjega opravlja tudi dolžnosti predsednika države, je danes odpustila 28 od 59 slovaških veleposlanikov v tujini, ki jih je imenoval nekdanji predsednik Michal Kovač, in preklicala referendum o neposrednih volitvah predsednika in vstopu Slovaške v zvezo NATO, ki je bil napovedan za 19. april.
Imenovani ministri v novi južnokorejski vladi
03. 03. 1998 10.16
Ne glede na nenehne spore glede imenovanja predsednika vlade je novi predsednik Južne Koreje Kim Dae Jung danes imenoval ministre v novi vladi. Kot je povedal predsednikov tiskovni predstavnik, naj bi 72-letnega Kim Jong Pila popoldne imenovali za začasnega predsednika vlade. Največja opozicijska stranka pa je vnovič izrazila zahtevo po takojšnjem preklicu imenovanja nekdanjega častnika za premiera. Parlament Kima doslej zaradi odpora Velike Nacionalne stranke (GNP) ni potrdil na novem položaju.
Volitve v Nemčiji
01. 03. 1998 10.24
Šest milijonov volilcev v nemški zvezni deželi Spodnja Saška danes voli poslance v lokalni parlament. Volišča so se odprla ob 8. uri, prve projekcije rezultatov pa pričakujejo že pozno popoldne. Volilci danes posredno odločajo tudi o usodi Manfreda Schroederja, od leta 1990 predsednika deželne vlade Spodnje Saške, ki se poteguje za kandidata svoje socialdemokratske stranke (SPD) na zveznih volitvah v bundestag 27. septembra letos. Končna odločitev o tem, ali bo največja opozicijska stranka kandidirala Schroederja ali pa strankinega predsednika Oskarja Lafontainea, pa naj bi padla prihodnji ponedeljek na sestanku vodstva SPD v Bonnu. Socialdemokrati so na lokalnih volitvah leta 1994 na Spodnjem Saškem dobili več kot 44 odstotkov glasov.