parlamentarne volitve 2000
Vsak tretji bi glasoval za Golobovo Gibanje Svoboda
22. 05. 2022 18.06
Kaj je pokazalo prvo merjenje razpoloženja volivcev po parlamentarnih volitvah? Med strankami daleč največ javne podpore še vedno uživa Golobova politična novinka. Če bi bile volitve danes, bi Gibanje Svoboda podprl skoraj vsak tretji vprašani oziroma 30,6 odstotka vprašanih, doslej vladajočo Janševo SDS pa vsak peti (19,7 odstotka).
Prva predsednica DZ-ja poslancem: 'Mi dajemo ljudem zgled'
13. 05. 2022 06.14
Novoizvoljeni poslanci so se sestali na ustanovni seji državnega zbora. S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je bil deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. DZ je dobil tudi prvo predsednico v zgodovini, to je postala Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev. "Dolgo smo čakali, ampak verjamem, da bo s tem, ko bo krmilo državnega zbora prevzela ženska, nastopilo novo obdobje v naši parlamentarni zgodovini," je dejala v prvi izjavi po imenovanju. Podpredsednica je postala Meira Hot iz vrst SD-ja.
Kandidatka Gibanja Svoboda za predsednico DZ je Urška Klakočar Zupančič
09. 05. 2022 06.30
Začasni vodje poslanskih skupin s sestankom, ki ga je sklical predsednik DZ Igor Zorčič, začenjajo pripravo na petkovo ustanovno sejo DZ. Med drugim so določili predlog dnevnega reda, sedežni red poslancev v dvorani ter sestavo mandatno-volilne komisije DZ. "Dogovorili smo vse, kar je bilo mogoče dogovoriti," je dejal predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob, ki je prav tako potrdil, da je njihova kandidatka za predsednico DZ Urška Klakočar Zupančič. Medtem prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade.
V strankah kljub neuvrstitvi v parlament ne nameravajo zamenjati vodstev
04. 05. 2022 19.16
Več strankam, ki so danes parlamentarne, na nedavnih volitvah ni uspelo vnovič preseči parlamentarnega praga. A kljub slabšemu rezultatu, kot so ga pričakovali, se več strank očitno ne bo odločilo za spremembo vodstev. Po tem, ko je izvršni odbor LMŠ podprl Marjana Šarca, se tudi v DeSUS niso odpovedali predsedniku Ljubu Jasniču. V SAB naj ne bi bilo pozivov k odstopu predsednice Alenke Bratušek, predsedniki strank gibanja Povežimo Slovenijo pa so povezovanje ocenili kot dobro.
Odmevi slovenskih volitev v tujini: Poraz skrajno desnih populistov v Evropi
25. 04. 2022 09.50
Desete državnozborske volitve je spremljala tudi tujina. Mediji so se razpisali o porazu populistične desnice v Sloveniji in hudem porazu stranke slovenskega premierja Janeza Janše v boju za politično prevlado z "levo usmerjeno stranko". Prihajajo pa tudi odzivi visokih političnih predstavnikov. Član evropskega parlamenta Guy Verhofstadt je kritično zapisal: "Precej jasno je, da se tako Slovenci kot Francozi zavedajo, da skrajno desni populizem v kriznih časih ne ponuja rešitev." S tem se je ponorčeval iz tvita, ki ga je Janša leta 2020 objavil ob preštevanju glasov na ameriških volitvah.
Poslanci v DZ: kdo odhaja in kdo prihaja?
25. 04. 2022 13.15
Volitve so močno premešale karte na političnem prizorišču in posledično hram demokracije zapuščajo številna znana imena. Med njimi so vsi poslanci LMŠ, SAB in DeSUS, SDS je 'izgubil' Hojsa, Pojbiča in Škrinjarjevo. A za svež veter bo poskrbel novinec in hkrati zmagovalec volitev, Gibanje Svoboda Roberta Goloba, s katerim v DZ med drugim prihajajo nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, nekdanji boksar Dejan Zavec ter povratnika, tržiški župan Borut Sajovic in nekdanja TV-voditeljica Tamara Vonta.
Večer, ki je Sloveniji prinesel Svobodo
25. 04. 2022 07.00
Svoboda je beseda, ki je zaznamovala 24. april 2022. Istoimensko šele letos ustanovljeno gibanje je namreč prepričljivo osvojilo tokratne parlamentarne volitve, in to tako prepričljivo, da so bili presenečeni celo sami. Ko so se točno ob 19. uri na velikem zaslonu pokazali rezultati vzporednih volitev, se je v volilnem štabu razlegel aplavz, mi pa smo se pomešali med podpornike in poslanske kandidate, tako izvoljene kot neizvoljene. Kaj je v politiko pognalo povsem običajne ljudi z vseh vetrov?
V DZ pet strank, prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda
24. 04. 2022 21.55
Preštete so skoraj vse glasovnice, v DZ se je uspelo uvrstiti petim strankam. To so Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levici. To je najmanj list, ki so prestopile parlamentarni prag na vseh volitvah doslej. Posledično pa bo Gibanje Svoboda prejela največ mandatov v DZ med vsemi parlamentarnimi strankami doslej – obeta se mu 40 poslanskih stolčkov.
Gale: 'Glas za nas ni šel v nič'. Pivčeva in v Vesni zadovoljni, Pirati razočarani
24. 04. 2022 20.52
Na rezultate vzporednih volitev so se odzvale tudi manjše stranke, ki niso presegle štiriodstotnega parlamentarnega praga. Ivan Gale (Naša prihodnost) je dejal, da glas zanje ni šel v nič, saj so "tekači na dolge proge". Da so prišli na dolgi rok, pravijo tudi v stranki Vesna. Zoran Stevanović (Stranka Resni.ca) je napovedal, da so šele začeli, Pirati so medtem razočarani nad rezultatom in nevsebinskostjo kampanje, v gibanju Zdrava družba pozdravljajo porast volilne udeležbe, po mnenju Zavezništva Osvobodimo Slovenijo pa so volitve neveljavne in diskriminatorne.
'Okrašeni' plakati: 'Če bi volitve kar koli spremenile, bi bile prepovedane'
22. 04. 2022 08.09
Napovedi pred začetkom letošnje predvolilne kampanje za parlamentarne volitve so kazale na oster spopad političnih strank, gibanj, civilnih iniciativ in družbeno angažiranih posameznikov. Politična in ideološka nasprotja so tudi del ulične folklore, ki se med drugim izraža s popisovanjem in uničevanjem predvolilnih plakatov. Kljub napovedim, da bo šlo tokrat "na nož", pa je vsaj na ljubljanskih ulicah letos videti manj poškodovanih oglasov političnih strank in kandidatov. Toda tudi tokrat ne manjka ostrih sporočil politikom, čeprav službe redno skrbijo za 'restavracijo' strankarskih oglasov.
Volišča najbolj oblegana na plebiscitu, največ predčasnih glasov na tokratnih volitvah
21. 04. 2022 06.00
Volivci so se najbolj množično doslej odpravili na plebiscit o samostojnosti Slovenije, ki je potekal leta 1990. Takrat je svoj glas oddalo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. V samostojni Sloveniji pa je največ volivcev šlo na prve volitve za predsednika republike leta 1992. Takrat jih je svoj glas oddalo 1.280.252 oz. skoraj 86 odstotkov upravičencev. Na isti dan so potekale tudi prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji, volilna udeležba je le malenkost zaostajala za predsedniškimi. Medtem pa so volišča predčasno najbolj oblegana na tokratnih volitvah.
Že prvi dan predčasnih volitev na voliščih gneča. Pozivi k oddaji glasu
19. 04. 2022 07.00
Ni treba, da se odpoveste volilni pravici, če vas v nedeljo ne bo doma – svoj glas lahko oddate do četrtka. Po državi je namreč odprtih 96 volišč za predčasno glasovanje, prijaviti se ni treba, morate pa imeti osebni dokument za identifikacijo. To je lahko osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje. Nasprotno pa je prijava nujna za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, na tako imenovanih voliščih omnia. Rok se izteče v sredo. Inštitut 8. marec k udeležbi na volitvah poziva tudi s cvetjem in akcijo 'Gremo volit, deli pomlad'. Cvetje namreč simbolizira pomlad, pomlad pa simbolizira spremembe, so pojasnili.
Namesto pogovora s predsednikom vlade Janezom Janšo
17. 04. 2022 09.37
Na tem mestu bi morali brati zadnjega v vrsti predvolilnih intervjujev s prvaki najmočnejših domačih strank, ki tekmujejo na letošnjem parlamentarnem prazniku demokracije. In jih državljani, sodeč po relevantnih javnomnenjskih raziskavah, štejejo kot najresnejše politične opcije v državi. Toda po sedmih polemičnih pogovorih je soočenje "ena na dva" v najbolj gledani informativni oddaji in na najbolj branem spletnem portalu kot edini zavrnil predsednik vlade in voditelj največje parlamentarne stranke SDS Janez Janša. Zakaj?
V iniciativi Glas ljudstva zavračajo očitke o izvajanju kampanje za določene politične stranke
29. 03. 2022 13.39
V iniciativi Glas ljudstva so se odzvali na izjave in zapise na družbenem omrežju, v katerih jim predstavniki vlade očitajo, da izvajajo kampanjo za določene politične stranke. V iniciativi poudarjajo, da gre za "lažnive, žaljive in manipulativne" izjave. Svoje poglede na vprašanja civilne družbe so namreč imele možnost podati vse stranke.
Šarcu nov mandat na čelu LMŠ: 'Ljubljane, zaplinjene s solzivcem, nočemo več videti'
19. 03. 2022 07.00
S 139 glasovi za in enim proti so delegati LMŠ dober mesec pred parlamentarnimi volitvami na volilnem kongresu v Mariboru Marjanu Šarcu podelili nov mandat na čelu stranke. Na mestu podpredsednice ostaja tudi poslanka Jerca Korče, medtem ko bo na drugem podpredsedniškem mestu Igorja Žavbija zamenjal evropski poslanec Klemen Grošelj.
SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek
10. 03. 2022 06.00
Tokratne parlamentarne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji, desete demokratične in prve redne po letu 2008. Doslej smo imeli trikrat predčasne volitve – leta 2011, 2014 in 2018. Največ volivcev je odšlo na volitve leta 1992, kar 85,6 odstotka vseh volilnih udeležencev. Edini politik, ki je bil izvoljen v DZ na vseh dosedanjih volitvah, je predsednik SDS Janez Janša. Dvema strankama se je doslej uspelo obdržati v DZ ves čas, dvema pa se se je uspelo ponovno uvrstiti v parlament.
Pahor podpisal odlok o razpisu parlamentarnih volitev, ki bodo 24. aprila
09. 02. 2022 13.22
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev. Te bodo potekale 24. aprila, kar je prvi možni datum rednih volitev. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur. Pahor prav tako pred volitvami poziva k visoki ravni kulture dialoga, predvolilna soočenja pa naj ne bodo le o tem, kdo s kom.
Levica bo umaknila zahtevo za referendum o noveli zakona o dohodnini
04. 02. 2022 13.56
Stranka Levica bo po besedah njenega poslanca Luke Mesca umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o dohodnini. Pričakovati je, da bo novela zakona sprejeta še v tem mandatu, je dejal Mesec in dodal, da si bodo prizadevali zmagati na volitvah in nato zakon popraviti. Stranka NSi pa je že predhodno sporočila, da je začela z akcijo Višje plače za vse, s katero bodo zbirali podpise v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini. Vzpostavili so posebno spletno stran, preko katere želijo državljane osveščati o prednostih, ki jih prinašajo predlagane spremembe zakona. Mesec je njihovo aktivnost označil predvolilno kampanjo in zavajanje.
ESČP: Slovenija je diskriminirala invalida
26. 10. 2021 14.07
Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala invalida Franca Toplaka in Iztoka Mraka, saj jima vrhovno in ustavno sodišče nista omogočili, da bi pred glasovanjem zahtevala prilagoditve volišča. Po oceni profesorja prava Jurija Toplaka gre za "evropsko zaušnico" slovenskima sodiščema, sodba pa ima tudi evropske razsežnosti.
SDS bi zmagala, a koalicije ne bi oblikovala: volitve bi močno premešale karte
09. 08. 2021 18.00
Predsednik Borut Pahor je zlezel nazaj na vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov, medtem ko na njenem rep "kraljujeta" ministra Aleš Hojs in Vasko Simoniti. Med strankami je SDS še vedno na prvem mestu, a skupaj s partnericami ne bi zbrala dovolj glasov za oblikovanje vladne koalicije. Volitve bi skoraj gotovo prinesle slovo SMC, ki uživa manj kot odstotek podpore, slabo se piše tudi SAB, SNS in DeSUS.
Zorčič ostaja predsednik DZ
28. 05. 2021 08.13
Poslanci na tajnem glasovanju niso potrdili razrešitve Igorja Zorčiča z mesta predsednika DZ. Njegovo razrešitev je podprlo 45 poslancev, proti ni glasoval nihče. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Za razrešitev bi moralo glasovati 46 poslancev. Poslanci opozicijskih strank (LMŠ, SD, Levica in SAB) in stranke nepovezanih glasovnic niso prevzeli.
Fajonova opozorila na ogrožanje parlamentarne demokracije, predlagala posvet strank
21. 04. 2021 14.57
Predsednica SD Tanja Fajon je na predsednika republike Boruta Pahorja naslovila pismo, v katerem ga opozarja na ogrožanje parlamentarne demokracije in predlaga sklic posveta vseh parlamentarnih strank. Fajonova kot edino rešitev za izhod iz politične krize vidi dogovor o predčasnih volitvah. Pahor se je na pismo že odzval, ob tem pa poudaril tudi pomen dialoga. Zapisal je, da gre za politično vprašanje, ki je v izrecni pristojnosti DZ. Pojasnil je, da bi bil sestanek pripravljen sklicati le, če bi to z razumevanjem sprejeli predsednik DZ in vodje vseh poslanskih skupin. "Vse probleme, ki jih ustvarimo ljudje, lahko ljudje tudi rešimo," je prepričan.
V postopku predlog za razrešitev Zorčiča z mesta predsednika DZ
29. 03. 2021 12.39
O usodi Igorja Zorčiča na mestu predsednika Državnega zbora bo parlament odločal v torek. Zorčič, ki je skupaj s poslancema Janjo Slugo in Branislavom Rajićem izstopil iz SMC, je namreč napovedal, da z mesta predsednika ne misli odstopiti, zato je koalicija vložila predlog za njegovo razrešitev. Za to potrebujejo 46 glasov.
Vložen predlog novele zakona, ki spreminja meje volilnih okrajev
21. 12. 2020 06.25
V DZ so po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za parlamentarne volitve, ki spreminja meje volilnih okrajev. Z današnjim dnem se namreč izteka rok, ki ga je ustavno sodišče dalo državnemu zboru, da volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Ustavno sodišče je 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo.
Vrstijo se tudi domači odzivi: 'Izdaja nacionalnih interesov, hlapčevstvo Orbanu'
18. 11. 2020 11.45
Vrstijo se tudi domači odzivi na Janševo pismo. Predsednica SD Tanja Fajon je zapisala, da Janševo pismo prihaja v času, ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bolnišnice, v katerih ljudje umirajo, pa so brez nujne opreme. Predsednik koalicijske NSi Matej Tonin je dejal, da pismo predstavlja mnenje predsednika vlade ter da vlada o njegovi vsebini ni odločala. Vsebino pisma pa so ostro zavrnili tudi v SMC. "Na volitvah leta 2014 smo zmagali pošteno," so sporočili iz stranke.
Na volitvah bi prepričljivo slavila SDS, Pivčeva po aferah bistveno manj priljubljena
10. 08. 2020 10.00
Raziskava je pokazala, da bi – če bi bile parlamentarne volitve jutri – z 19,5 odstotka slavila SDS, kar je odstotek več kot prejšnji mesec. SD je z 11,2 odstotka tokrat prvič na drugem mestu od zadnjih volitev junija 2018. Razkritja o poslovno-zasebnih obiskih predsednice DeSUS Aleksandre Pivec so vplivala na podporo stranki, ona pa je s tretjega mesta na lestvici priljubljenosti zdrsnila daleč na 14. mesto.
Pahor predlagal Janšo za novega predsednika vlade
26. 02. 2020 14.27
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal Janeza Janšo za novega predsednika vlade, saj ta v DZ uživa zadostno podporo, Pahor pa tako pričakuje njegovo izvolitev. Dodal je, da lahko pričakujemo, da bo v marcu izvoljena nova slovenska vlada. Janša pa meni, da so koalicijske vlade lahko uspešne, če "partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno".
So to že obrisi nove koalicije? K Janši na pogovor SMC, DeSUS in NSi
04. 02. 2020 13.41
Na vabilo prvaka SDS Janeza Janše k pogovorom za sestavo nove koalicije se bodo odzvali v SMC, DeSUS in NSi. Premislili so si v SNS, ker, kot je sporočil Zmago Jelinčič, ne nameravajo "na koruzi klečati pred vrati kogarkoli". K Janši ne bo niti predstavnikov SD, SAB, LMŠ in Levice. V ozadju pa naj bi krožila celo vabila k strankarskim prestopom: v svoje vrste naj bi DeSUS želel zvabiti poslanca SAB.
Le odstotna točka loči vodilni LMŠ in SDS, podpora vladi zrasla
26. 01. 2020 15.54
Podpora vladi je od decembra zrasla za tri odstotke in pol, največja vladna stranka LMŠ pa ostaja na prvem mestu. SDS zaostaja le za eno odstotno točko, na tretjem mestu pa so Socialni demokrati. Med najbolj priljubljenimi politiki na vrhu še vedno kraljuje predsednik Borut Pahor, na tretje mesto pa se je zavihtela nova predsednica Desusa Aleksandra Pivec.
Haradinaj pred Haaškim sodiščem, a še vedno ne ve točno, zakaj
24. 07. 2019 16.06
V Haagu so kot osumljenca zaslišali odhajajočega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, ki pa pravi, da še vedno ne pozna "svoje vloge". Tudi sicer še ni znano, katerih zločinov je osumljen, saj tožilstvo noče javno objaviti informacij o tem. Odločitev tožilstva in na morebitno obtožnico bo lahko počakal v Prištini.