piše
Liza Minelli znova v bolnišnici
23. 10. 2000 00.00
Ameriško igralko in pevko Lizo Minelli so zaradi vnetja možganov v četrtek sprejeli na oddelku za intenzivno nego, je danes sporočilo osebje bolnišnice Cleveland v ameriški zvezni državi Florida. Zdravniki zaradi varovanja zasebnosti niso želeli dati podrobnejših informacij o igralkinem zdravstvenem stanju.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
NATO o slovenskem programu za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Zveza NATO in Slovenija bosta jutri v Bruslju skupaj pregledali slovenski program uresničevanja akcijskega načrta za članstvo (MAP) za prihodnje leto. Vsebino programa, ki ga je Slovenija zavezništvu izročila septembra, bosta predstavnikom članic Severnoatlantske zveze podrobneje pojasnjevala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič in državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc, na srečanju pa bo po pričakovanjih beseda tekla tudi o razmerah v ZRJ. Na čelu delegacije zveze NATO bo pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve Klaus-Peter Klaiber.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Zakon krši osnovne principe bančništva?
12. 10. 2000 00.00
Guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar je v zvezi z zakonom o nacionalni varčevalni shemi na predsednika vlade Andreja Bajuka danes naslovil odprto pismo. V njem ga obvešča, da je svet BS na svoji redni seji 10. oktobra obravnaval informacijo v zvezi z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Pri tem se je osredotočil na posledice, ki jih bo ta zakon, skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999, imel na bančni sistem, za katerega stabilnost je BS odgovorna. Kot je Arhar v pismu poudaril, sta BS in njen svet zainteresirana za vse oblike dolgoročnega varčevanja, vendar jih je po njihovi presoji potrebno spodbujati na načine, ki jih poznajo tudi drugje. Kar se tiče instrumentov BS, pa morajo veljati za vse oblike varčevanja enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme, z drugimi besedami, država sama ne sme imeti prioritetnega položaja. Kot Arhar seznanja Bajuka, bo BS od bank dosledno zahtevala izvajanje
Catherine Zeta Jones naj bi zmanjšala zahteve v predporočni pogodbi
11. 10. 2000 00.00
Britanska igralka Catherine Zeta Jones, ki se že mesece ukvarja s pripravami na poroko z ameriškim igralcem Michaelom Douglasom, naj bi v pogajanjih glede predporočne pogodbe v svojih zahtevah kar precej popustila. Kot piše v ponedeljkovi izdaji britanski tabloid Sun, bo C. Zeta Jones v primeru ločitve dobila približno 3,2 milijona mark (1,6 milijona evrov) za vsako "preživeto" leto zakona. Prvotno naj bi bile zahteve lepe Catherine kar trikrat večje. "Obrani" Michael pa si je na drugi strani pridržal pravico do najboljšega poročnega darila. Tudi skupne kreditne kartice bo treba v primeru ločitve vrniti. Še huje - Douglas bo v nasprotju s kalifornijskimi zakoni lahko obdržal tudi svojo hišo in svoje približno 480 milijonov mark (240 milijonov evrov) vredno premoženje. Med drugim pa se je Douglas le obvezal, da bo še pred poroko 18. novembra svojo bodočo družico in svojega sedem mesečnega sinčka bogato denarno nagradil ? o konkretni vsoti sicer ni govora. Sicer pa tudi valižanki Jonesovi ne gre ravno slabo - na film zasluži približno 16 milijonov mark (8 milijonov evrov), kar pa bo lahko zadržala povsem zase.
Julia Rooberts ena najbolj dobičkonosnih igralk
11. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka Julia Roberts prinaša hollywoodski filmski industriji enega največjih dobičkov. Glede na najnovejši seznam vpliva in vrednosti posameznih filmskih zvezd v Hollywoodyu, Hollywood's Hot List, je Julia edina igralka, ki zgolj s svojim imenom lahko ob premieri filma v kino dvorane pritegne množice obiskovalcev. Avtor seznama James Ulmer, o Robertsovi, zvezdi filmov kot so Čedno dekle, Notting Hill in Erin Brockovich, piše, da je na vrhu seznama igralcev in igralk, ki lahko za vlogo v filmu zahtevajo in tudi prejmejo 20 milijonov dolarjev. Takoj za Robertsovo so se na seznamu najbolje plačanih zvrstili igralci Tom Hanks, Tom Cruise, Mel Gibson, Bruce Willis, John Travolta, Brad Pitt, Meg Ryan, Leonardo Di Caprio in Will Smith.
Ivanušič ni predlagal Griljeve razrešitve
10. 10. 2000 00.00
Direktor davčne uprave Stojan Grilj je danes dobil sklep vlade o razrešitvi. Odločba je bila napisana v petek, veljati pa je začela danes. Finančni minister Zvonko Ivanušič pa še naprej vztraja, da je odločitev vlade nezakonita, saj on Griljeve razrešitve ni predlagal. Vlada meni drugače.
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Grytzku Mascioniju podelili Schillerjevo nagrado
08. 10. 2000 00.00
Švicarskemu pisatelju Grytzku Mascioniju so včeraj podelili Schillerjevo nagrado, ki velja za najboj ugledno švicarsko književno nagrado. Sklad Friedricha Schillerja se je s tem poklonil "virtuoznemu pisatelju, ki prestopa jezikovne in miselne meje", je odločitev utemeljila žirija. Nagrado v vrednosti 30.000 švicarskih frankov podeljujejo vsakih štiri do šest let, med drugim pa sta jo prejela tudi Friedrich Duerrenmatt in Max Frisch. Žirija je Mascionija, ki je odrastel v italijanskogovorečem delu švicarskega kantona Graubuenden, nagradila kot predstavnika italijanske manjšine. Mascioni je bralcem drugod v Švici malo znan, saj so njegova dela prevajana le v manjšem obsegu. Mascioni že od svojega 17. leta objavlja pesmi, romane, eseje, drame ter piše scenarije, poleg tega pa prevaja tudi iz slovenščine, retoromanščine in starogrškega jezika. Med njegova najpomembnejša dela sodijo pesniški zbirki "I passeri di Horkheimer" (1969) in "La vanita di scrivere" (1992), romana "Carta d'autunno" (1973) in "La notte di Apollo" (1990) ter biografija Saffo (1981). Mascioni je bil rojen 1. decembra 1936 v italijanskem mestu Villa di Tirano.
Turistična sezona na hrvaškem presegla pričakovanja
08. 10. 2000 00.00
Na območju sedmih hrvaških jadranskih županij in Zagreba so v prvih devetih mesecih letos zabeležili približno 37,8 milijona turističnih nočitev. To je za 44 odstotkov več kot v istem obdobju lani in za 19 odstotkov več kot leta 1998, ki je bilo doslej najbolj uspešno. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je letošnja turistična sezona, katere dobiček ocenjujejo na približno 3,5 milijarde dolarjev, presegla vsa pričakovanja, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.
Putin praznuje 48. rojstni dan
07. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rojstnem kraju Sankt Peterburgu danes praznoval svoj 48. rojstni dan, prvega, odkar je nastopil položaj predsednika. Putinu so ob tej priložnosti čestitali številni politiki, pa tudi stari znanci in sosedi. "Podaril bi mu prijeten večer s prijatelji, ki bi ga preživeli skupaj brez kravate in suknjiča," je za ruski časnik Komsomolska Pravda povedal Putinov nekdanji trener juda Anatolij Rahlin.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Arnes mora izključiti komercialne uporabnike storitev
05. 10. 2000 00.00
Vlada je naložila javnemu zavodu Arnes, naj v roku meseca dni uvede enotno klicno številko 0880 za vse klicne dostope na omrežje Arnes. Arnesu je bila, piše v obrazložitvi vlade, ponujena enotna klicna številka 0880, s katero bi omogočili najcenejši dostop do Internet omrežja, vendar je Arnes to ponudbo zavrnil in s tem povzročil uporabnikom klicnih dostopov omrežja materialno škodo, saj je zahtevana enotna številka s strani Arnesa 0889 namenjena izključno komercialnim ponudnikom storitev Interneta.
Poolimpijski sindrom
03. 10. 2000 00.00
Psihologi in drugi strokovnjaki opozarjajo, da lahko nekatere od 16.000 športnikov, ki so sodelovali na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju, po koncu iger prizadene "poolimpijski sindrom", piše časnik Sunday Telegraph. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je uspeh na olimpiadi največji športni uspeh za športnika. Vendar pa, opozarjajo strokovnjaki, športnik na more večno živeti v slavi, saj se mora prej ali slej spustiti na zemljo. Po besedah psihologa Michaela Martina, člana avstralske olimpijske reprezentance, lahko športnik po osvojitvi zlate medalje še leto dni potem živi od slave, vendar pa bo prej ali slej ugotovil, da je tudi on le človek iz mesa in krvi. Ugotovil bo, da mu zlata ali kakšna druga medalja ter čestitke in pohvale ne bodo pomagale do diplome na fakulteti ali do službe. Martin še dodaja, da depresija pri športnikih, ki so doživeli velik uspeh, ni nobena redkost.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).
Klonirani otroci za moške homoseksualne pare
28. 09. 2000 00.00
Moški homoseksualni pari bodo imeli lahko z uporabo tehnike, ki so jo odkrili znanstveniki, ki so klonirali ovco Dolly, otroke brez ženske pomoči, piše britanski Times. Dr. Calum MacKellar, profesor bioetike in biokemije na univerzi v Edinburghu, meni, da bi lahko s tehniko zamenjave celičnega jedra , ki so jo uporabili pri kloniranju ovce Dolly, razvili metodo, s katero bi ustvarili moško jajčece, ki bi ga potem oplodili s semenčicami enega od partnerjev. Jajčece bi ustvarili z odstranitvijo jedra iz jajčeca donatorja, ki bi ga zamenjali z jedrom semenčice enega partnerja. Novo jajčece, ki bi imelo moški DNK, bi v epruveti oplodili s semenčicami drugega partnerja in tako bi nastal zarodek dveh genetskih očetov. Zarodek bi potem vsadili v maternico nadomestne matere, piše Times. MacKellar pravi, da se zarodki, ki so nastali v podobnih pogojih pri poskusih na živalih, niso uspeli razviti. Moškemu zarodku, ki vsebuje samo moški DNK, manjka ženski genetski zapis, ki bi omogočil razvoj zarodka. "Glede na to, da so znanstveniki začeli odkrivati postopek za izolacijo zapisov določenih kromosomov, razvoj moških jajčec morda ni več tako daleč," je dejal MacKellar. "Ni še tako dolgo, ko so vsi mislili, da je tehnika, ki so jo uporabili za kloniranje ovce Dolly, znanstvena fantastika. Zdaj je to realnost in zakoni bi se morali temu prilagoditi. V tej smeri bi morali razmisliti tudi o vprašanju moških jajčec," je še dodal MacKellar.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Politika kršila predvolilni molk v ZRJ
22. 09. 2000 00.00
Prvi dan, ko je v ZR Jugoslaviji začel veljati predvolilni molk, je provladna Politika objavila komentar države agencije Tanjug o srbski opoziciji. Volilni molk je začel veljati ob polnoči in bo trajal do nedelje do 20. ure, ko naj bi zaprli vsa volišča. Tanjug v komentarju z naslovom Vse je jasno trdi, da opozicijske stranke "sploh niso imele predvolilne kampanje, ampak so priredile kampanjo proti volitvam, ker se zavedajo, da ne morejo zmagati, saj jih podpirajo samo štirje odstotki glasovalcev. Očitno gre za scenarij manipulacije z domačo in svetovno javnostjo, katere namen je vsiliti oceno o dozdevni volilno volji ljudstva še prej, preden so volitve končane. Tako so srbske opozicijske stranke naučili njihovi mentorji iz zveze NATO, ki so tudi financirali to protivolilno kampanjo. Dokaz tega scenarija prevare strank zveze NATO je tudi papagajsko ponavljanje trditve, da so volitve praktično že končane in da je zmagovalec njihov kandidat, kot da ni pomembno, kako bo ljudstvo glasovalo, ampak je najbolj važno, kaj pove Washington", piše Tanjug, objavlja pa danes Politika.
Vlada pogojuje pomoč Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi poročilo o realizaciji sklepov 15. seje glede pomoči koncernu Gorenje pri sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v obratu Galvana. Sprejela je 5 sklepov, s katerimi Gorenju namesto obljubljenih 610 namenja 510 milijonov tolarjev, a le, ko bo podjetje pristalo na vladne pogoje. Sporen je predvsem četrti sklep, ki pravi, da se pogodba o pomoči sklene le, ko bo Gorenje izkoristilo vse možnosti notranjih rezerv, med drugim, kot piše v poročilu, "dezinvestiranje svojih kratkoročnih finančnih naložb". Med vrsticami to pomeni, da bo Gorenje 510 milijonov pomoči dobilo le, če med drugim vladi proda tudi 3 odstotni delež v časopisni hiši Delo, ki ga je pred kratkim kupilo od kapitalske družbe.
Novo mešano podjetje Grupo Acir-Radiopolis
21. 09. 2000 00.00
Največja radijska družba, ki oddaja v španskem jeziku, Televisa namerava skupaj z mehiško radijsko skupino Grupo Acir Comunicaciones in ameriško medijsko skupino Clear Channel ustanoviti novo mešano podjetje Grupo Acir-Radiopolis. Omenjeno podjetje čaka še na potrditev s strani mehiške protimonopolne agencije, piše časnik Financial Times. V novem podjetju bo imela 50,01-odstotni delež Televisa, 25,99 odstotka bo v lasti družbe Grupo Acir, 24 odstotkov pa bo nadzorovalo ameriško podjetje Clear Channel, ki upravlja s 1096 radijskimi postajami v ZDA. Grupo Acir se bo preko podjetja Clear Channel poskušal razširiti na španskogovoreči trg v ZDA. Poleg tega načrtuje nadgradnjo Televisine glavne radijske postaje XEW tako, da bo pokrivala celotno Mehiko.
Starbucks prihaja v Evropo
21. 09. 2000 00.00
Ameriški velikan v prodaji kave Starbucks bo z ustanovitvijo novega mešanega podjetja v Švici vstopil na evropski trg, kjer do leta 2002 načrtuje 500 novih prodajaln, piše časnik Financial Times. V mešanem podjetju Swiss-Star bosta poleg Starbucksa še Passagio, enota švicarskega distributerja živilskih izdelkov, in veletrgovsko podjetje Bon Appetit. Novo mešano podjetje bo odprlo prve prodajalne v začetku naslednjega leta v Zürichu. Starbucks, ki ima po svetu že 3000 prodajaln, je imel po mnenju analitikov velik uspeh na mednarodnih trgih, na katere je vstopil, zato pričakujejo njegov uspeh tudi v Evropi.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Strahopetni mož Bill
15. 09. 2000 00.00
V najnovejši knjigi, ki opisuje afero Lewinsky, piše, da ameriški predsednik