piše
Sporazumna ločitev
11. 07. 1999 18.43
Pevec rock skupine Rolling Stones Mick Jagger in njegova soproga Jerry Hall sta pristala na ločitev, so v petek sporočili njuni odvetniki. Jagger in Hallova naj bi se dogovorila o vseh delih ločitvene pogodbe po 12-minutnem zaslišanju na londonskem sodišču. Nekdanja zakonca sta odločena, da bosta tudi v prihodnosti ostala prijatelja, povezali pa ju bodo njuni štirje otroci. Podrobnosti ločitvene pogodbe niso znane. Britanski rumeni tisk pa piše, da Hallova zahteva od rock zvezdnika 50 milijonov dolarjev. Jaggerjevo premoženje naj bi znašalo 240 milijonov dolarjev. Jagger in Hallova sta se poročila šele leta 1990, vendar sta bila skupaj 21 let. Hallovo na sodišču zastopa odvetniška pisarna Mischon de Reya, ki je zastopala tudi valižansko princeso Diano ob njeni ločitvi z britanskim princem Charlesom.
Madonna namerava tožiti sina Slobodana Miloševića
10. 07. 1999 08.33
Slavna ameriška pop pevka Madonna namerava tožiti sina jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Marka Miloševića, ker je po njej poimenoval svojo diskoteko, ki je sicer največja na Balkanu, piše dnevnik New York Daily News.
Drnovškov kabinet zanika trditve Janeza Janše
08. 07. 1999 19.08
V kabinetu predsednika vlade Janeza Drnovška odločno zavračajo trditve predsednika SDS Janeza Janše, izrečene na današnji novinarski konferenci, ki obtožujejo predsednika vlade vpletenosti v afero Vič-Holmec. ''Janša je kot običajno znova izkoristil svoj javni nastop za neutemeljene obtožbe in napade na predsednika vlade, zgolj v interesu svojih aktualnih notranjepolitičnih interesov,'' so v kabinetu predsednika vlade zapisali v sporočilu za javnost.
Srbska vlada zavrnila sporazum med kosovskimi Srbi in Albanci
06. 07. 1999 07.32
Srbska vlada je danes zavrnila izjavo o sodelovanju med kosovskimi Srbi in Albanci, ki so jo podpisali minuli petek. Vlada je obsodila sporazum kot poskus manipulacije s strani uprave Združenih narodov na Kosovu, je razvidno iz izjave, objavljene danes v Beogradu.
Ministrstvo za kulturo o COBISS-u
05. 07. 1999 20.13
Preprečitev dostopa knjižnicam in bralcem do sistema COBISS, ki je v javni lasti in je nastal ter se razvija z javnimi sredstvi, je popolnoma nedopustna oblika uveljavljanja kakršnihkoli zahtev s strani javnega raziskovalnega zavoda Univerzitetnega inštituta informacijskih znanosti (IZUM), katerega ustanovitelj je slovenska vlada, je zapisano v pojasnilu, ki so ga javnosti v zvezi s prekinitvijo dostopa knjižnicam do vzajemnega kataloga sistema COBISS posredovali z ministrstva za kulturo. Ministrstvo izraža nestrinjanje s to samovoljno potezo odgovornih v IZUM-u. ''Informacijska tehnologija nikoli ne sme postati orodje, s katerim bi želeli izsiliti cilje, o katerih se ne moremo dogovoriti v normalnih procesih sodelovanja,'' piše v pojasnilu. Prispevek ministrstva za kulturo za delovanje IZUM-a v letu 1999 znaša 66 milijonov tolarjev.
Oecalan ukazal ustavitev napadov
04. 07. 1999 19.35
Kurdski voditelj Abdulah Oecalan, ki ga je turško sodišče minuli teden zaradi izdaje obsodilo na smrt, je pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK) ukazal, naj ne izvajajo dejanj, ki bi turške oblasti pripravile do tega, da bi izvedle smrtno obsodbo, piše turški časnik Sabah.
Beograd zahteva delno vrnitev vojske na Kosovo
03. 07. 1999 12.03
Jugoslovanski zunanji minister Živadin Jovanović je Varnostnemu svetu ZN predstavil ustrezen predlog v zvezi z delno vrnitvijo vojske in policijskih enot na Kosovo.
V Sheffieldu za legalizacijo prostitucije
03. 07. 1999 08.36
V Sheffieldu na severu Velike Britanije razmišljajo o legalizaciji prostitucije v masažnih salonih, agencijah za hostese in savnah, piše v petkovi izdaji časnik The Independent. Ob morebitni uresničitvi projekta, ki ga je predstavil mestni svet, bi bil Sheffiled prvo britansko mesto, ki bi ponovno odprlo javno hišo. The Independent pojasnjuje, da naj bi bile ženske, ki bodo nudile spolne usluge, uradno prijavljene, opravljati pa bodo morale letne zdravniške preglede. Delovna mesta prostitutk bi naj redno pregledovali lokalni inšpektorji in policija.
Zahvala Solane za pomoč Slovenije
01. 07. 1999 19.24
Slovenski premier Janez Drnovšek je prejel pismo generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane, v katerem se zahvaljuje Sloveniji in premieru Drnovšku za prispevek v času poteka operacije Zavezniška sila, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Britanski vojaki KFOR ustrelili nekega Srba
30. 06. 1999 09.32
Britanski vojaki v KFOR so v Lipljanu južno od Prištine ustrelili nekega Srba. Moški v civilu naj bi vojakom grozil s pištolo, piše v današnjem sporočilu britanskega obrambnega ministrstva.
Protest v Čačku
29. 06. 1999 19.23
Kljub prepovedi se je danes na glavnem trgu v Čačku na zborovanju srbske opozicije zbralo 10.000 ljudi. Opozicija je zborovanje sklicala, da bi pozvala jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča k odstopu.
Moldavci si želijo samo domov
24. 06. 1999 20.55
Moldavci, ki jih je kot ceneno delovno silo v Slovenijo pripeljalo krško podjetje Tron, že drugi dan, zapuščeni od vseh, brez hrane, vode in elektrike, v šotoru čakajo, kaj se bo z njimi zgodilo.
Zaprtje poslovalnic Credit Suisse?
24. 06. 1999 12.44
Japonska finančna nadzorna agencija bo najverjetneje odredila, da mora družba Credit Suisse v prihodnjem mesecu zapreti vse svoje poslovalnice na Japonskem, ker naj bi njihovi uslužbenci ovirali preiskavo o tem, ali so predstavniki švicarske družbe pomagali japonskim družbam prikrivati izgube.
Srbski tisk o Clintonovem obisku v Sloveniji
23. 06. 1999 16.30
V prvih slovenskih komentarjih obiska ameriškega predsednika v Sloveniji prevladujejo ocene, da Clinton Slovenije ni naključno uvrstil v svojo evropsko turnejo. ZDA in njene glavne zaveznice namreč menijo, da bo morala dati Slovenija v bližnji in daljni prihodnosti svoj prispevek politični in gospodarski stabilizaciji jugovzhodne Evrope, piše Politika pod naslovom Korenček za poslušnost. V nadaljevanju omenja, da so po mnenju nekaterih analitikov Clintonove pohvale Sloveniji spodbuda gostiteljici, naj na probleme jugovzhodne Evrope ne gleda iz oddaljenosti.
Hrvaški tisk o Clintonovem obisku
23. 06. 1999 16.29
Iz govora ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odkrito in nedvoumno promoviral Slovenijo kot vzornega ameriškega partnerja in vzorno državo tega dela Evrope, bi na slovenski strani radi razbrali njegovo podporo slovenskemu stališču o Piranskemu zalivu, piše Višnja Starešina.
The Wall Street Journal o Clintonovem obisku
22. 06. 1999 14.55
Ameriški časopis The Wall Street Journal piše o obisku predsednika Billa Clintona v Sloveniji v širšem članku o reševanju kosovske krize in poudarja, da si je Clinton Slovenijo izbral, ker je hotel pomagati mirni in gospodarsko uspešni državi na Balkanu. ''Clinton je v Ljubljani pred tisoči Slovencev, ki so ga čakali v dežju, dejal, da mora Srbija izbrati pot, ki si jo je izbrala Slovenija. To je pot, po kateri ljudje presegajo stare delitve in najdejo moč v razlikah med njimi in človečnosti,'' piše The Wall Street Journal.
Bo Djordje Balašević postal Slovenec?
21. 06. 1999 17.49
Novosadski popevkar Djordje Balašević je vložil prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva in se namerava nastaniti v Portorožu, piše Glas javnosti, ki se sklicuje na črnogorsko agencijo Montena-fax.
Djordje Balašević Slovenec?
20. 06. 1999 17.54
Novosadski popevkar Djordje Balašević je vložil prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva in se namerava nastaniti v Portorožu, piše Glas javnosti, ki se sklicuje na črnogorsko agencijo Montena-fax.
Spor okoli dvorca Betnava se nadaljuje
18. 06. 1999 20.39
V Sloveniji letos pričakujemo še en pomemben obisk. Septembra nas bo ponovno obiskal papež Janez Pavel II., program njegovega obiska pa med drugim predvideva tudi maševanje pred dvorcem Betnava. Zato si slovenska cerkev prizadeva, da bi ji država dvorec vrnila še pred papeževim obiskom. Razpravo o tem pa je vlada včeraj odložila.
Juri: Predsednik Kučan septembra na uradnem obisku v Moskvi
17. 06. 1999 21.28
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri je med delovnim obiskom v Moskvi danes napovedal, da bo slovenski predsednik Milan Kučan na povabilo ruskega kolega Borisa Jelcina septembra uradno obiskal Rusijo.
Guvernerji centralnih bank v Zagrebu o nasledstvu nekdanje države
17. 06. 1999 16.24
V Hrvaški narodni banki v Zagrebu je bil danes sestanek guvernerjev in predstavnikov centralnih bank držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Osrednja tema sestanka je bila razdelitev premoženja v banki za mednarodne poravnave, pa tudi drugih sredstev nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Predstavnik sedanje Narodne banke Jugoslavije se sestanka kljub povabilu ni udeležil.
Čez dve leti bo rojen prvi klonirani otrok
16. 06. 1999 08.34
Dve ameriški farmacevtski družbi, Geron iz Kalifornije in Advanced Cell Therapeutics iz Massachusettsa, uradno raziskujeta zdravilo za zdravljenje kroničnih bolezni, kot sta sladkorna in Parkinsova bolezen, dejansko pa si utirata pot k prvemu kloniranemu otroku, ki naj bi v ZDA zagledal luč sveta leta 2001.
Pravoslavna cerkev pozvala Miloševića, naj odstopi
15. 06. 1999 19.53
Vodstvo srbske pravoslavne cerkve je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in vlado danes prvič pozvalo, naj nemudoma odstopita. ''To naj bi se zgodilo v interesu ljudstva in za njegov blagor,'' piše v Beogradu objavljenem sporočilu Svete sinode.
Domači knjižni noviteti Janje Vidmar in Ivana Sivca
14. 06. 1999 13.21
Janja Vidmar in Ivan Sivec, po besedah urednika Mladinske knjige (MK) Vasje Cerarja ''zelo uspešna in za sodobno slovensko leposlovje za mladino nepogrešljiva avtorja'', v svojih novih delih načenjata za odraščajoče bralce privlačni temi: v ''sodobni, nežni in osebno pisani povesti'' Klovn iz Strahovskega dola Vidmarjeva piše o strahovih deklice Maje ter bralcem skuša dopovedati, ''da je strah resda prazen, a obenem tudi rahlo magičen''; Sivec pa je v svoji peti knjigi iz zakulisja športnega sveta, naslovljeni Enajsta ovira, popisal kriminalne zaplete, s katerimi se sooči novinar-detektiv Uroš Poljanšek, ko raziskuje manipulacije v atletiki oz. pri tekmovanju za bogato nagrado na atletskem mitingu.
Pripravljen projekt izplačila odškodnin prisilnim delavcem
08. 06. 1999 22.28
Nemške industrijske družbe so danes končale pripravo projekta izplačila odškodnine osebam, ki so prisilno delale v nekdanji nacistični Nemčiji, piše v sredini številki nemški časnik Suedeutsche Zeitung.
Güntherju Grassu nagrada Princ Asturije za književnost
03. 06. 1999 19.12
Letošnjo nagrado Princ Asturije za književnost je dobil nemški pisatelj Günther Grass. Nagrada velja za ''špansko Nobelovo nagrado''. Grass je prvi nagrajenec zgodovini, ki ne piše v španščini. Nagrada znaša pet milijonov pezet (30.000 evrov), podelili pa so mu jo za ''izjemno literarno osebnost, kritični humanizem in moralno delovanje''.
Ostrodlaki gonič avtohtona hrvaška lovska pasma psov
03. 06. 1999 14.28
Skupščina mednarodne kinološke organizacije (FCI), ki je zasedala v Mexicu, je odločila, da sta istrski kratkodlaki in ostrodlaki gonič avtohtona hrvaška lovska pasma psov. S priznanjem omenjenih pasem kot avtohtonih hrvaških pasem, je tudi na najvišji ravni rešen spor oziroma dolgoletni boj za priznanje teh dveh pasem kot avtohtonih.
Beograd potrdil, da sprejema načela skupine G8
31. 05. 1999 17.31
Jugoslovansko vodstvo na čelu s predsednikom ZRJ Slobodanom Miloševićem je danes potrdilo, da sprejema načela skupine G8 za rešitev kosovske krize, piše v sporočilu za javnost, ki ga povzema agencija Tanjug.
V ponedeljek začetek procesa proti kurdskemu voditelju Oecalanu
29. 05. 1999 14.23
V ponedeljek, 31. maja, se bo na turškem otoku Imrali predvidoma začel sodni proces proti kurdskemu voditelju Abdulahu Oecalanu, ki je obtožen izdaje, napada na ozemeljsko celovitost Turčije in oboroženega upora. Grozi mu smrtna kazen. Mnogi evropski pravni strokovnjaki so že izrazili dvom, da bo proces pošten in v skladu z evropskimi pravnimi normami.
Nemška poštna banka posluje z izgubo
28. 05. 1999 07.48
Nemška poštna banka Deutsche Postbank je, kot piše dnevnik Die Welt, v poslovnih letih 1998 in 1997 zabeležila izgubo, ki skupaj znaša 419 milijonov mark. Kot navajajo v nemškem časniku, naj bi tako izguba Deutsche Post po internih podatkih lani znašala 267 milijonov mark. Leto predtem je izguba nemške poštne banke dosegla 152 milijonov mark.