pisal
Blair presenetil s spremembami
09. 06. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je po spektakularni zmagi na četrtkovih volitvah v spodnji dom britanskega parlamenta bolj radikalno preoblikoval britansko vlado, kot je bilo pričakovati. V britanski in svetovni javnosti najbolj odmeva včerajšnja zamenjava evroobmočju naklonjenega zunanjega ministra Robina Cooka z nekdanjim notranjim ministrom Jackom Strawom, ki je do EU precej bolj zadržan. Cook bo odslej vodil spodnji dom britanskega parlamenta. To mesto je sicer ministrsko, Cook pa ostaja član Blairovega kabineta, vendar bo njegov status precej nižji. Konservativni britanski tisk je razrešitev Cooka označil kot hud udarec za "evrofrakcijo", medtem ko je EU nenaklonjeni tabloid the Sun pisal o "prijetnem presenečenju".
SMS prepričal tatu
29. 05. 2001 00.00
Neki Francoz, ki je ukradel torbo, v kateri so bili poleg denarnice tudi potni list, letalske vozovnice in pomembni dokumenti, je ukradeno torbo vrnil, potem ko je po prav tako ukradenem mobilnem telefonu prejel SMS sporočilo. Kot je pisal londonski časnik Daily Star, so britanskemu poslovnežu Johnu Gilmoru ukradli torbo na nekem sejmu v Parizu. Vznemirjeni poslovnež je takoj poklical prijateljico Karen, ki je s pomočjo francoskega slovarja roparju po mobilnem telefonu poslala kratko sporočilo: "Dragi tat, ukradli ste mi torbo. Denar lahko obdržite, torbo pa potrebujem, ker sta v njej moj potni list in letalske vozovnice. Prosim, da jo odložite v mojem hotelu." Čez deset minut je tat po telefonu poklical Gilmorovo prijateljico in se večkrat opravičil. Obljubil je, da bo torbo odložil v enega od smetnjakov pred sejmiščem, in obljubo tudi izpolnil.
Britney zaželela srečo Blairu
18. 05. 2001 00.00
Potem, ko se je za privrženko britanskih laburistov pred bližajočimi parlamentarnimi volitvami izrekla nekdanja članica skupine Spice Girls Geri Halliwell, je premieru Tonyu Blairu srečo na volitvah zaželela tudi najstniška pop zvezdnica Britney Spears. Kot je nedavno pisal časnik Daily Star, je Britney Spears Blairovemu tiskovnemu predstavniku po elektronski pošti poslala sporočilo, premier pa je v prostorih laburistične stranke obesil poster Britney Spears s pripisom: Britney za Blaira. Med britanske zvezdnike, ki so naklonjeni laburistom, spadata tudi pevec Peter Gabriel in igralec Peter Fry.
20 let od atentata na papeža
12. 05. 2001 00.00
13. maja mineva 20 let, odkar je turški napadalec Ali Agca hudo ranil papeža Janeza Pavla II., ki je zato daroval zahvalno mašo in posvetil 34 novih duhovnikov.
V Ljubljani ponovno lisice
04. 05. 2001 00.00
20. maja bo stopil v veljavo nov odlok o cestno prometni ureditvi v mestni občini Ljubljana. Vrhovno sodišče, ki je na pobudo občanov presojalo o usodi odloka, je namreč ugotovilo, da je odlok zakonit. Prometni red bodo tako med drugim delale tudi lisice.
Tontić dobil književno nagrado
21. 04. 2001 00.00
Pisec Stevan Tontić je dobil nagrado mesta Heidelberg z naslovom Književnost v izgnanstvu, in denarno nagrado v višini 30.000 nemških mark. 55-letni Tontić, sicer bosanski Srb, ki že od leta 1993 živi v Berlinu, je pisal o grozotah vojne in izgnanstvu.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Pohvala kubanskemu "herojstvu"
13. 04. 2001 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je začel uradni obisk na Kubi. V pozdravnem govoru je izrazil podporo "edinemu komunističnemu prijatelju" Kitajske in še posebej boju Kube z ZDA, ki traja že desetletja.
Mali koraki med ZDA in Kitajsko
09. 04. 2001 00.00
Kitajska in ZDA nadaljujeta pogajanja o usodi posadke ameriškega vohunskega letala. Kitajska še naprej vztraja, da se ji ZDA uradno opravičijo zaradi trčenja ameriškega vohunskega letala s kitajskim lovcem, medtem ko ZDA stopnjujejo zahteve po izpustitvi ameriške posadke. Za danes je napovedano novo srečanje ameriških diplomatov s posadko ameriškega letala, ki je po trčenju 1. aprila zasilno pristalo na vojaškem letališču na kitajskem otoku Hainan. Ameriški veleposlanik na Kitajskem Joseph Pruher je dejal, da od Kitajske še vedno čaka odgovor na prošnjo, naj omogoči srečevanje med diplomati in posadko dvakrat dnevno. Kitajska je v nedeljo dovolila pogovor diplomatov z osmimi člani posadke, ki so ponovno potrdili, da z njimi razen domotožja ni hujšega.
Pismo za prijatelja
07. 04. 2001 00.00
Neki iranski slaščičar, ki živi v Kuvajtu, je prijatelju, ki mu je očital kratkost njegovih pisem, poslal kar 150 metrov dolgo pismo, je poročal kuvajtski časnik Al-Watan.
Zaprli gensko banko za pse
25. 03. 2001 00.00
Genska banka za pse na Češkem je kljub dobri reklami zaradi nizkega povpraševanja po nekaj tednih delovanja šla v stečaj. Banka, ki jo je v češkem mestu Brno ustanovil očesni zdravnik Igor Vicha, je lastnikom psom ponujala, da lahko za 5 tisoč čeških kron (približno 30 tisoč tolarjev) za neomejen čas shranijo vzorce tkiva svojega ljubljenčka. Če bi znanstveniki kdaj začeli klonirati pse, bi ljudje lahko dali vzgojiti popolno kopijo svojega štirinožnega prijatelja.
Umrl pisatelj Robert Ludlum
14. 03. 2001 00.00
V bolnišnici na Floridi je v ponedeljek v starosti 73 let zaradi srčnega napada umrl avtor uspešnic o vohunih Robert Ludlum, so povedali v bolnišnici. Pisal je tudi pod psevdonimoma Jonathan Ryder and Michael Shepherd. Njegova najbolj uspešna dela so Ostermanov vikend, Parsifalov mozaik in Holcroftova pogodba. Tri nove knjige bodo izšle posthumno.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Obsodili češkega premiera Zemana
28. 02. 2001 00.00
Češko sodišče je danes kaznovalo češkega premiera Miloša Zemana, ker je neutemeljeno in brez dokazov novinarja Ivana Brezino obtožil korupcije. Sodišče v Pragi je Zemanu naložilo plačilo kazni 300.000 čeških kron (7890 ameriških dolarjev) ter od njega zahtevalo, da se Brezini javno opraviči, ker ga je obtožil, da je od državne elektroenergetske družbe ČEZ sprejemal podkupnino, da bi za njih pisal ugodne članke o sporni jedrski elektrarni Temelin, je poročala češka tiskovna agencija ČTK.
Je Telecom Italia podkupoval
21. 02. 2001 00.00
Italijanska družba Telecom Italia ni zagrešila nobene nepravilnosti pri nakupu deleža v srbskem operaterju telekomunikacijskih storitev Telekom Srbija, je za dnevnik La Stampa zatrdil predsednik italijanske družbe Roberto Colaninno. Sodišče v Torinu je v torek začelo preiskavo glede suma dajanja podkupnin pri nakupu srbskega Telekoma leta 1997. Kot je pisal italijanski tisk, naj bi kar trije odstotki od 416 milijonov dolarjev, kolikor je Telecom Italia plačal za 29-odstotni delež v Telekomu Srbije, šel za podkupnine. Claninno je še napovedal, da bo zahteval sestanek s predstavniki srbske vlade, da bi razjasnili zadevo.
Nezadovoljstvo predstavnikov ZOSa
14. 02. 2001 00.00
V Združenju občin Slovenije (ZOS) so ogorčeni nad potekom sprejemanja državnega proračuna za letošnje leto, pri katerem bi morali po njihovem mnenju sodelovati tudi predstavniki lokalnih skupnosti, zato je takšna ignoranca ministra za finance in slovenske vlade nedopustna. Poleg tega v združenju ugotavljajo, da se večina proračunov lokalnih skupnosti namenja pokrivanju družbenih dejavnosti. Če se bo ta trend nadaljeval, občine v zelo kratkem času ne bodo več sposobne izvajati naložb v infrastrukturo ter zagotavljati sredstev za druge nujne dejavnosti na občinski ravni, meni predsednik združenja Anton Kokalj.
Cohen pisal Grizoldu
14. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister William Cohen je ob slovesu s položaja v pismu slovenskemu kolegu Antonu Grizoldu izrazil pohvalo Sloveniji za njeno aktivno vlogo v JV Evropi. Po Cohenovem mnenju Slovenija s svojo dejavnostjo v okviru programa zveze NATO Partnerstvo za mir prispeva k sodelovanju v Evropi in ohranitvi močnih transatlantskih povezav.
Začel se je 46. Mozartov teden
27. 01. 2001 00.00
Ob 245. obletnici rojstva avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta se je sinoči v Salzburgu z otvoritvenim koncertom začel 46. Mozartov teden na temo Mozart-evropski skladatelj. Do 4. februarja bo na programu še 24 koncertov. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756 v ugledni družini v Salzburgu. Že kot otrok je imel izreden posluh za glasbo. Pri treh letih je začel igrati čembalo, pri petih je že sam pisal skladbe, pri šestih letih pa je skupaj s sestro Mario Anno nastopal na koncertih v Muenchnu in na Dunaju, kasneje pa tudi po vsej Evropi. Poročil se je s Constanze Weber in živel v revščini. Leta 1778 je prenehal nastopati in se posvetil pisanju glasbe. Umrl je 5. decembra leta 1791 na Dunaju, star 35 let. Mozart je edini skladatelj, ki je pisal skladbe v vseh glasbenih zvrsteh svojega časa. Ustvaril je prek 600 del, med njimi 21 oper, 15 maš, več kot 50 simfonij, 25 klavirskih koncertov, 12 koncertov za violino, komorno glasbo, serenade, sonate, samospeve in arije. Velja za eno osrednjih osebnosti dunajskega klasicizma.
Knjiga o skladatelju Škerjancu
26. 01. 2001 00.00
Predstavniki pred letom dni ustanovljene Fundacije Lucijana Marije Škerjanca so na novinarski konferenci ob stoletnici skladateljevega rojstva predstavili knjigo o tem slovenskem skladatelju, pianistu, dirigentu, pedagogu, muzikologu in publicistu. Predstavili so tudi zgoščenko Sonetni venec Franceta Prešerna - kantato v treh delih za soliste, zbor in orkester iz leta 1963 v izvedbi orkestra in zbora Slovenske filharmonije z dirigentom Bogom Leskovicem. V počastitev kulturnega praznika pa bo v Cankarjevem domu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj koncert mešanega pevskega zbora in simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Ljubljana. Slavnostna govornica bo ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok.
Podelili nagrade Whitebread
24. 01. 2001 00.00
V Londonu so podelili prestižne književne nagrade Whitebread. Nagrado za najboljše delo je dobil Matthew Kneale za roman English Passengers (Angleški potniki), nagrado za književni prvenec je dobila 25-letna Zadie Smith za roman White Teeth (Beli zobje), nagrado za poezijo je prejel škotski pesnik in nekdanji računalniški programer John Burnside za zbirko Asylum Dance, v kategoriji otroških knjig pa je žirijo najbolj prepričala Jamila Gavin s knjigo Coram Boy.
Rupel pisal Albrightovi
22. 01. 2001 00.00
Rupel je v pismu Albrightovi zapisal, da sta državi dosegli visoko raven medsebojnega razumevanja in poglobili sodelovanje. Med njenim mandatom sta Slovenija in ZDA izvrstno sodelovali v Varnostnem svetu ZN in v drugih mednarodnih organizacijah, vrhunec v odnosih pa je bil dosežen z obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, je zapisal vodja slovenske diplomacije. V pismu je še izrazil prepričanje, da se bodo dobri odnosi med ZDA in Slovenijo nadaljevali in se razvijali. Izrazil je tudi željo, da se bosta z nekdanjo državno sekretarko še srečala in izmenjala poglede na pomembna mednarodna vprašanja. Rupel je Albrightovo povabil, naj obišče Slovenijo.
Pahor pisal poslancem
22. 01. 2001 00.00
Pred začetkom januarskega zasedanja državnega zbora je predsednik parlamenta Borut Pahor (ZLSD) v pismu vodje poslanskih skupin pozval, da skupaj storijo vse, kar je v njihovi moči, da na tem zasedanju dokončno in soglasno zaključijo oblikovanje delovnih teles in stalnih delegacij. Za takšno dejanje je po mnenju predsednika DZ potrebno veliko politične modrosti in volje.
Umrl Nace Simončič
21. 01. 2001 00.00
V 83. letu starosti je v Ljubljani umrl lutkar, igralec in režiser Lutkovnega gledališča Ljubljana Nace Simončič. Od leta 1963 vse do upokojitve je bil vodja lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija. Pisal, prirejal in režiral je igre za ročne lutke in marionete ter igral zlasti živalske in komične vloge. Ljubiteljem lutk bo ostal v spominu predvsem po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Ostružku, z režijo Sapramiške, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine in z večkrat nagrajenim Radovednim tačkom. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji.
Dini pisal Ruplu
19. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes prejel pismo italijanskega kolega Lamberta Dinija, v katerem mu je ta odgovoril na pismo v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji.
Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.
Obletnica smrti Jamesa Joycea
12. 01. 2001 00.00
Jutri bo minilo 60 let od smrti enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega romana Jamesa Joycea. Irski pisatelj, rojen leta 1882 v Dublinu, je po nedokončanem študiju medicine pri 20. letih zapustil domovino in vse do smrti živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Dante po Pandurjevo
11. 01. 2001 00.00
Dvajsetega januarja 2001 se bo zvečer ob 20. uri dvignil zastor v dvorani hamburškega gledališča Thalia in čez oder bo stekla uprizoritev z naslovom "Inferno. The Book of the Soul" Mariborčana Tomaža Pandurja po Dantejevi Božanski komediji in z glasbo Gorana Bregovića.
Imunski sistem in odpornost
10. 01. 2001 00.00
Imunski sistem in odpornost je nov naslov v zbirki Za zdravo življenje, ki jo izdaja Založba Mladinska knjiga. Priročnik, namenjen širši javnosti, je delo domačega strokovnjaka s področja mikrobiologije in imunologije Alojza Ihana. V njem pa bodo bralci na 200 straneh ob osnovnih informacijah o delovanju imunskega sistema ter najpogostejših boleznih in načinih zdravljenja lahko našli tudi koristne podatke o tem, kako se je pred najrazličnejšimi boleznimi mogoče ubraniti.
Odprli najdaljši podvodni predor
30. 12. 2000 00.00
S povorko so na zahodni obali Norveške nedavno odprli za promet najdaljši podvodni predor v Evropi, je pisal norveški časnik Bergens-Tidende. 7.860 metrov dolgi predor pod kanalom Boemlafjord povezuje otok Stord s celino, gradnja predora pa je stala približno 215 milijonov evrov. Zaradi odprtja predora so ukinili trajektno povezavo otoka s celino. Pred mesecem dni so na Norveškem odprli najdaljši cestni predor na svetu. 24,5 kilometra dolgi predor je del avtocestnega odseka med norveško prestolnico Oslo in pristaniškim mestom Bergen.