pisal
SSO pisal novemu italijanskemu predsedniku
28. 05. 1999 15.23
Svet slovenskih organizacij (SSO) je ob izvolitvi Carla Azeglia Ciampija za predsednika Italije novemu državnemu poglavarju čestital za izvolitev, s katero mu je bila zaupana pomembna naloga zastopati interese vseh državljanov, torej tudi tistih, ki pripadajo narodnim manjšinam, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal SSO.
Umrl je brazilski dramatik Alfredo Dias Gomes
19. 05. 1999 15.29
Eden največjih brazilskih dramatikov Alfredo Dias Gomes je včeraj umrl v prometni nesreči, so danes poročali brazilski mediji. V nesreči sta bila ranjena tudi njegova soproga in voznik taksija, vendar nista v življenjski nevarnosti. Dias Gomes je bil star 76 let. Znan je postal leta 1959 z delom Izplačevalec obljub (Le Pagador de Promessas), ki so ga prevedli in uprizarjali v več državah po svetu. Na filmsko platno ga je prenesel Anselmo Duarte in za film z naslovom Obljuba leta 1962 prejel v Cannesu zlato palmo. Dias Gomes je bil član komunistične stranke, ob dramah pa je pisal tudi romane in pripovedke. V času vojaške diktature med leti 1964 in 1985 so bila njegova dela v Kolumbiji cenzurirana.
Zoper Likarja podana obtožnica
18. 05. 1999 14.19
Posebna skupina državnih tožilcev na čelu z Barbaro Brezigar je 12. maja zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja na ljubljanskem okrajnem sodišču vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti. Kazensko ovadbo zoper Likarja so 29. marca letos podali kriminalisti notranjega ministrstva.
Umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay
05. 05. 1999 16.28
V 76. letu starosti je v torek umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay. Kot so sporočili svojci, je pisatelj v Cuernavaci, kakih 80 kilometrov južno od mehiške prestolnice, umrl za rakom. Garibay je zaslovel kot romanopisec, pisal pa je tudi gledališka dela in scenarije. Leta 1965 je prejel nagrado za književnost Mazatlan. Pisateljev celotni opus obsega 58 knjig.
Umrl ''oče britanskega musicala'' Lionel Bart
04. 04. 1999 11.39
Lionel Bart, eden najuspešnejših britanskih skladateljev musicalov, je v soboto umrl v Londonu v starosti 68 let. Pol leta je trpel za rakom. Andrew-Lloyd Webber je skladatelja v britanskih časnikih označil kot ''očeta sodobnega britanskega musicala''. Njegov največji uspeh je bil musical Oliver!, ki je prvo izvedbo doživel leta 1960. Bart je pisal tudi pesmi za pop zvezdnike, med njimi za Cliffa Richarda in Shirley Bassey. V začetku 60. let je bila Bartova vila v Londonu, ''Fun palace'', pomembno shajališče predstavnikov britanske glasbene scene. Sam je bil prijatelj članov skupine The Beatles in Rolling Stones. Po več neuspehih se je vdal mamilom in alkoholu. S prodajo pravic za Oliver! je, kot ocenjujejo, izgubil dohodke v višini približno 100 milijonov funtov. Leta 1972 je bankrotiral. V 80. letih se je spopadel z zasvojenostjo z mamili, nato pa spet začel skladati.
J.D. Salinger naj bi napisal še vsaj 15 knjig
22. 03. 1999 12.30
Ameriški pisatelj Jerome David Salinger (1918), ki je v svetu znan po kratkem romanu Lovec v rži in od leta 1965 ni objavil ničesar, naj bi po trditvah njegovega nekdanjega soseda in prijatelja napisal vsaj še 15 knjig, ki jih ni nikoli objavil. Skrbno varovane naj bi hranil na svojem domu.
V Cannesu filmska upodobitev ''polkovnika, ki nima nikogar, ki bi mu pisal''
18. 03. 1999 11.51
Na letošnjem filmskem festivalu maja v Cannesu bodo predvajali tudi mehiški film, posnet po romanu Gabriela Garcie Marqueza z naslovom Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal.
Frlec v Ameriki
17. 03. 1999 11.34
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je v Washingtonom srečal s senatorjem slovenskega rodu Georgom Voinovichem iz zvezne države Ohio, s katerim sta se pogovarjala o trgovinskih odnosih med Slovenijo in ZDA ter še posebej med Slovenijo in zvezno državo Ohio. Tiskovni predstavnik Georga Voinovicha Mike Dawson je dejal, da senator aktivno podpira slovensko približevanje zvezi NATO.
V Weimarju odprli kopijo Goethejeve vrtne hiše
15. 03. 1999 11.47
Minuli konec tedna so v okviru dejavnosti evropskega leta kulture 1999 v Weimarju javnosti predstavili sporno kopijo Geothejeve slavne vrtne hiše, v kateri je nemški književnik in državnik preživel svoja zgodnja weimarska leta in velja za prvo romarsko mesto weimarske klasike. Natačna kopija 300 let stare hiše, ki jo je Goethe v dar dobil leta 1776 in v njej med drugim pisal Fausta, je hkrati tudi eden najbolj izvirnih projektov evropskega leta kulture, ki naj bi vzbudila razpravo o odnosu med kopijo in originalom v sodobnem času. Razprave naj bi se udeležil tudi galerist Konrad Kujau, bolj znan kot avtor ponaredkov hitlerjevih dnevnikov. Konec maja bodo predstavili še drugo kopijo vrtne hiše, ki se bo opirala na sodobne večpredstavnostne vizualne tehnike.
Clinton pisal Drnovšku
28. 02. 1999 12.52
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je prejel pismo ameriškega predsednika Billa Clintona. Slednji se je premieru Drnovšku ''iskreno zahvalil za prijateljsko podporo, ki mu je veliko pomenila v minulih mesecih'', so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Demirel predlaga ''zakon o kesanju''
19. 02. 1999 18.45
Turški predsednik Suleyman Demirel je predlagal uvedbo t.i. zakona o kesanju, s katerim bi privržence Abdulaha Ocalana ohrabrili, da bi se do začetka pomladi predali. Otok Imrali, kjer je zaprt Abdulah Ocalan, pa so turške oblasti iz varnostnih razlogov razglasile za prepovedano območje, je danes sporočil turški premier Bulent Ecevit.
Posebni tožilec naj bi preiskoval neodvisnega tožilca
19. 02. 1999 18.09
Ameriško pravosodno ministrstvo namerava imenovati posebnega tožilca, ki bo vodil preiskavo o neodvisnem tožilcu Kennthu Starru in preučil trditve o poklicnih nepravilnostih, ki naj bi jih Starr zagrešil v okviru afere Monica Lewinsky, je danes pisal New York Times.
Skupina U2 prireja dobrodelni koncert
16. 02. 1999 11.15
Irska rock skupina U2 naj bi v nemškem Koelnu priredila koncert, katerega izkupiček naj bi šel kot pomoč za države tretjega sveta. Kot je pisal Los Angeles Times, je vodja skupine U2 Bono vabila za sodelovanje na koncertu že poslal številnim glasbenim zvezdnikom. Med njimi so Madonna, Michael Jackson, Rolling Stones, R.E.M. in Beastie Boys. Koncert naj bi bil 19 junija v času vrhunskega sestanka osem najbogatejših držav na svetu, na katerem bodo v središču pozornosti globalna ekonomska vprašanja.
Stopetdeset mesečnih plač za obrekovanje
29. 01. 1999 08.18
Beograjsko okrožno sodišče je neodvisnemu opozicijskemu časniku Srbska reć naložil, da mora zaradi razžalitve in obrekovanja sinu jugoslovanskega predsednika Marku Miloševiću plačati 145.000 dinarjev, preračunano skoraj 2,5 milijona SIT, odškodnine. Sodišče je razsodilo, da je časnik s serijo člankov, v katerih je leta 1996 razkril domnevno sumljive posle Marka Miloševića, slednjemu prizadel moralno škodo in določilo kazen, ki je v primerjavi s povprečno plačo, ki ne dosega niti 1000 dinarjev, za srbske razmere zelo visoka.
Clinton pisal Jelcinu o protiraketni obrambi
21. 01. 1999 11.45
Ameriški predsednik Bill Clinton je v pismu ruskemu kolegu Borisu Jelcinu predstavil ameriške načrte za razvoj in testiranje nacionalnega sistema protiraketne obrambe.
Umrl pisatelj in prevajalec Branimir Žganjer
04. 01. 1999 16.53
V Zagrebu je v 80. letu starosti v soboto umrl pisatelj in prevajalec Branimir Žganjer, ki je v svojih delih opisoval predvsem življenje Slovencev izven domovine.
Umrl katalonski pesnik Joan Brossa
30. 12. 1998 18.27
V starosti 79 let je v Barceloni danes umrl katalonski pesnik in dramaturg Joan Brossa, eden najpomembnejših španskih pesnikov tega stoletja. Brossa je podlegel poškodbam, ki jih je dobil po padcu v svojem stanovanju.
Mick Jagger bo z Martinom Scorsesejem pisal scenarij
07. 11. 1998 10.02
Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger je napovedal, da bo v sodelovanju z ameriškim režiserjem Martinom Scorsesejem napisal scenarij za film o vzponu nekega mladeniča z uličnega življenja New Yorka 50-ih let v vrhove show-businessa, je poročal pariški časnik Le Parisien, ki se sklicuje na Jaggerjev pogovor za francosko televizijo.
Tito naročil zavezniško bombardiranje Srbije
10. 10. 1998 09.32
Oči Srbov so spričo groženj zveze NATO te dni uprte v nebo, a sodeč po članku iz lanske izdaje beograjskega časnika Blic ne prvič, poroča hrvaška agencija Hina. Beograjski časnik je bralcem že maja lani ''razkril'' eno ''najstrožje varovanih skrivnosti'' nekdanje Jugoslavije: Josip Broz Tito je pred koncem druge svetovne vojne dovolil britansko-ameriško bombardiranje Srbije in Črne gore ne glede na civilne žrtve! Blic se sprašuje, zakaj nekdanji jugoslovanski predsednik in komunistični voditelj ni prižgal ''zelene luči'' za npr. bombardiranje Ljubljane ali Zagreba, ampak je ''naročil'' bombardiranje srbskih in črnogorskih krajev, kar je, kot poudarja časnik, ''največji zločin v zgodovini''.
Zakonci naj si skupaj ogledajo pornografske filme
17. 09. 1998 15.41
Italijanski katoliški časopis Famiglia Christiana je svetoval zakonskim ženam, katerih možje gledajo pornografske filme, naj bodo popustljive. V omenjenem časopisu so kot odgovor na pismo bralcev napisali, da lahko poročeni skupaj gledajo pornografske filme, če to koristi njihovemu zakonskemu življenju. Časopis je že večkrat pisal o seksualnih temah, kot je na primer homoseksualnost in Vatikan ga je na ta račun že večkrat kritiziral.
V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.
Umrl španski kipar Leandro Cristofol
20. 08. 1998 13.04
Španski kipar Leandro Cristofol, eden od pionirjev nadrealizma v Španiji, je v 91. letu starosti včeraj umrl v rodni Leridi na severovzhodu Španije, piše današnji španski tisk. Leandro Cristofol, rojen revnima katalonskima kmetoma, se je izučil za mizarja, med državljansko vojno pobegnil v Francijo in po vrnitvi v Lerido poučeval risanje. Umetelnega mizarja je tam odkril francoski nadrealistični slikar Benjamin Peret in bil nad njim tako navdušen, da je o njem pisal Andreju Bretonu. Leandro Cristofol je dobil štipendijo za študij v Parizu in Firencah, njegove risbe pa so pokazali na razstavah nadrealistov v Tokiu in Parizu.
Meryl Streep prevzela Madonnino vlogo
17. 08. 1998 13.14
Potem ko je Madonna odpovedala sodelovanje pri filmu 50 violin, je glavno vlogo učiteljice violine prevzela Meryl Streep. Dnevnik Daily Variety je namreč pisal, da bo Streepova igrala vlogo Roberte Tzavaras, učiteljice violine v East Harlemu, ki poučuje številne harlemske obetavneže. Film bodo posneli po dokumentarnem filmu Small Wonders (Majhni čudeži), ki je bil nominiran za oskarja. Madonna je sodelovanje pri filmu odpovedala po nekajmesečnih pripravah - med drugim se je že tri mesece učila igranja violine, in sicer predvsem zaradi številnih razhajanj z režiserjem Wesom Cravenom.
Evakuacija Irancev, tudi diplomatov, iz Afganistana
10. 08. 1998 08.31
Združeni narodi so iz pokrajine Bamijan v osrčju Afganistana danes evakuirali skupino Irancev, med njimi tudi diplomate, ki so jih prepeljali v pakistansko prestolnico Islamabad, se je izvedelo na tamkajšnjem letališču.
Dragonja pisal hrvaškemu ministru za gospodarstvo
08. 08. 1998 11.35
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je v pismu hrvaškemu ministru za gospodarstvo Nenadu Porgesu poudaril, da je bila uredba o preoblikovanju Nuklearne elektrarne Krško p.o. (NEK) v javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. sprejeta glede na dejstvo, da je stopil v veljavo Zakon o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Učinek tega zakona bi bil tako za status NEK kot za vlogo Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) d.d. slabši, kot ga prinaša sprejeta uredba, navaja Dragonja in poudarja, da je ureditev začasna in ne prejudicira končnih dogovorov in odločitev obeh strani. Minister Dragonja predlaga pospešitev vseh dogovorov na partnerskih osnovah, upoštevaje potrebe in interese obeh strani, za kar je slovenska stran absolutno bila in je pripravljena.
Medicinska sestra ''pomagala'' umreti približno 30 bolnikom
27. 07. 1998 07.43
Medicinska sestra v bolnišnici v pariškem predmestju Mantes la Jolie naj bi ''pomagala'' umreti približno 30 bolnikom v zadnjem stadiju rakavih obolenj. Po poročanju krajevnih oblasti je 28-letna bolničarka Christine Malevre priznala, da je evtanazijo bolnikom v starosti od 72 do 88 let opravila na njihovo zahtevo oziroma na prošnjo njihovih sorodnikov. Bolničarka naj bi se za takšne korake v obdobju od januarja lani do maja letos odločala povsem iz usmiljenja, saj ni prejela nobenega plačila niti ni imela nikakršnih drugih koristi. Dogajanje so odkrili med preiskavo razlogov za neobičajno veliko število smrtnih primerov, ki so se vsi zgodili prav v času, ko je bila v službi omenjena medicinska sestra. Primer so krajevne oblasti prikrivale, vse dokler ni v soboto o tem pisal časnik Le Parisien. Medicinske sestre ni doslej tožil še noben sorodnik katere od žrtev, francoski minister za zdravstvo Bernard Kouchner pa je v sobotni izdaji dnevnika Le Monde posvaril pred ''prehitrimi moralnimi obsodbami'' omenjene bolničarke. Oblasti že razmišljajo o vložitvi obtožnice zaradi umorov zoper medicinsko sestro, ki je že v začetku maja, ko so jo odpustili iz službe, skušala napraviti samomor.
Suharto zanika posedovanje bančnih računov v tujini
09. 07. 1998 11.43
Bivši indonezijski predsednik Suharto je danes zanikal, da bi imel v tujini bančne račune, obenem pa je predlagal, da bi ves denar, za katerega bi se izkazalo, da je na njegovo ime vložen v kakašni tuji banki, ''izplačali državi''.
Pesniška zbirka Vaneka Šiftarja Pobiram orumenele liste
06. 07. 1998 13.01
V Radencih bo v torek, 7. julija, ob 13. uri slovesna predstavitev pesniške zbirke Pobiram orumenele liste zaslužnega profesorja mariborske univerze Vaneka Šiftarja.
EU Poljski zmanjšala sredstva iz programa Phare
26. 05. 1998 11.11
V Varšavi so odstavili enega od poljskih državnih sekretarjev, ki je bil pristojen za evropsko pomoč, Slawomirja Zawadzkija. Zaradi nepravilnosti v delu Zawadzkija je namreč Bruselj za 34 milijonov ekujev zmanjšal pomoč Poljski v okviru programa Phare za leto 1998.
Peterle pisal Kacinu zaradi nestrinjanja o pomembnosti SPO
13. 02. 1998 15.37
Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in predsednik komisije za evropske zadeve DZ Lojze Peterle je na predsednika odbora za mednarodne odnose Jelka Kacina naslovil pismo, v katerem ga opozarja na zamudo v zvezi z določitvijo slovenskega dela delegacije Skupnega parlamentarnega odbora (SPO). Kot je znano, je zaradi zamude, ki je nastal pri odločanju, "padel" prvi termin za srečanje, ki ga je predlagal evropski parlament, so sporočili iz SKD. Predsednik SKD Kacinu predlaga, naj čimprej skliče sejo odbora za mednarodne odnose ter se na njej zavzame za upoštevanje doslej uveljaljene prakse glede sestavljanja delegacije za skupni parlamentarni odbor, kot je to navada v drugih državah s pridruženim statusom.