pisatelj
Podelili špansko literarno nagrado za leto 1999
03. 03. 1999 16.38
V Madridu so včeraj podelili literarno nagrado Alfaguara za leto 1999. Med 513 južnoameriškimi in španskimi pisatelji, ki so se potegovali za nagrado, je žirija izbrala španskega pisatelja in novinarja Manuela Vicenta in ga nagradila za njegov roman z naslovom Son de Mar (Glas morja). Nagrado so prvič podelili minulo leto, prejela pa sta jo kubanski pisatelj Eliseo Alberto in Sergio Ramirez iz Nikaragve.
Bernardo Atxaga v Ljubljani
01. 03. 1999 17.41
Baskovski pisatelj Bernardo Atxaga - rojen leta 1951 kot Jose Irazu Garmindia - se mudi v Ljubljani kot gost Študentske založbe, ki je lani novembra izdala slovenski prevod njegovega najbolj prevajanega in po svetu znanega romana Osamljeni mož (iz leta 1993).
Afriška pisatelja dobila nagrado skupnosti Commonwealth
27. 02. 1999 12.14
Ganski pisatelj Benjamin Kwakye in njegov južnoafriški kolega Marion Molteno sta dobitnika letošnje literarne nagrade, ki jo podeljujejo pisatelji britanske skupnosti narodov (Commonwealth). Nagrajenca bosta prejela tudi po 1000 funtov. Ganec Kwakye je bil nagrajen za delo z naslovom Oblačila golote, Molteno pa je nagrado prejel za knjigo z naslovom Če lahko hodiš, lahko tudi plešeš. Literarno nagrado držav Commonwealtha je ustanovila neka britanska fondacija z namenom nagrajevati in spodbujati delo pisateljev v 53 državah skupnosti ter predstavljati svetu njihove dosežke.
Februarsko branje z Manco Košir
17. 02. 1999 15.53
V klubu Cankarjevega doma bo v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri že uveljavljeni večer z Manco Košir. Voditeljica ga je posvetila pokojnemu pisatelju Marjanu Rožancu. Njeni gosti bodo Rožančev prijatelj dr. Edvard Kovač, profesorica francoščine Mojca Medvešček in pisatelj dr. Igor Škamperle.
Mirovna nagarada za iranskega pisatelja
11. 02. 1999 11.00
Pisatelj in literarni kritik Hušang Golširi iz Irana je dobitnik letošnje mirovne nagrade Ericha Marie Remarqua, ki jo spremlja denarna premija v vrednosti 25.000 mark. Predsedujoči žiriji, rektor osnabrueške univerze Rainer Kuenzel, je 62-letnega iranskega pisca označil za človeka, ki se kljub veliki nevarnosti zavzema za svobodo mišljenja v svoji deželi. Golširi je eden od pobudnikov ''poziva 134'', ki poziva k svobodnemu izražanju mnenja in ustanovitvi neodvisnega društva pisateljev v Iranu. Ustanovni odbor društva iranskih pisateljev je prejel posebno nagrado v višini 10.000 mark.
Osrednja proslava ob kulturnem prazniku in podelitev Prešernovih nagrad
08. 02. 1999 13.46
V Ljubljanskem Cankarjevem domu je bila sinoči ob 20. uri osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika. Slavnostna govornica je bila arhitektka Meta Hočevar, ki je lani prejela veliko Prešernovo nagrado za svoj bogati gledališki opus. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Kušar je letošnjim nagrajencem izročil najvišja državna priznanja na področju kulture.
Sprejem ministra Školča za Prešernove nagrajence
05. 02. 1999 17.44
Minister za kulturo Jožef Školč je danes v Mali galeriji v Ljubljani priredil skromen sprejem za letošnje Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada.
Madžarska v središču pozornosti na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu
05. 02. 1999 13.12
Na letošnjem, 51. knjižnem sejmu v Frankfurtu bo častna gostja Madžarska. Največji sejem knjig na svetu bosta 12. oktobra odprla madžarski predsednik Arpad Goenz in pisatelj Peter Esterhazy. Lani je bila častna gostja Švica, v letih pred njo pa med drugim Irska in Brazilija.
V Gorici nocoj srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem
04. 02. 1999 10.09
V okviru tradicionalnih ''srečanj z avtorjem'' bo nocoj ob 18. uri gost Kulturnega doma v Gorici slovenski pesnik in pisatelj Ciril Zlobec.
Ostijeve pesmi tudi v italijanščini
26. 01. 1999 14.24
Bosanski pesnik, pisatelj in prevajalec Josip Osti, ki že dalj časa živi v Sloveniji in piše tudi v slovenskem jeziku, je te dni dočakal nov prevod svoje poezije v italijanščino.
Mladinska knjiga: Moj prvih petdeset pisatelja Ivana Sivca
20. 01. 1999 14.16
Vsestranski pisatelj knjig za mladino in odrasle ter poklicni novinar Ivan Sivec je v zbirki Sledi založbe Mladinska knjiga izdal svojo 35. knjigo z naslovom Mojih prvih petdeset, zbirko petdesetih humorističnih črtic - spominov na čas od rosne mladosti do svojega življenjskega jubileja, ki ga bo proslavil maja letos.
Kokoschka se predstavlja v Parizu
13. 01. 1999 11.04
V galeriji Seita v Parizu si je do začetka marca mogoče ogledati slike in risbe avstrijskega likovnega umetnika Oskarja Kokoschke.
Umrl irski pisatelj Brian Moore
12. 01. 1999 17.20
Za posledicami obolenja dihalnih poti je v 77. letu starosti umrl irski pisatelj Brian Moore. Moore je napisal številne romane, v katerih poleg svojih izkušenj v katoliškem Belfastu vedno znova opisuje tudi politične spore. Kot je danes v Zuerichu sporočila založba Diogenes, je pisatelj umrl včeraj v Malibuju. Moore se je po letu 1947 izselil v Kanado, od leta 1959 pa je živel v ZDA.
Umrl poljski pisatelj Juliusz Zulawski
11. 01. 1999 10.04
V Varšavi je v soboto v 89. letu starosti umrl pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec Juliusz Zulawski. Med drugim je bil tudi predsednik poljskega kluba Pen. Sicer je bil Zulawski izjemen poznavalec britanske in ameriške književnosti. Za svoje prevajalsko delo je prejel tudi nagrado Pen kluba. Med drugim je prevedel mnoga dela Byrona, Browninga in Wilda. O slednjem in o Whitmanu je napisal tudi biografijo.
Po navedbah časnika umorjen še en iranski pisatelj
07. 01. 1999 14.09
V Iranu je bil ubit še en pisatelj, in sicer 37-letni Pirus Davani, danes poroča dnevnik San, sklicujoč se na iranske vire. Uradno umora za zdaj še niso potrdili. Davani je brez sledi izginil že avgusta lani; njegovi sorodniki in znanci ne vedo, kje bi utegnil biti.
Umrl pisatelj in prevajalec Branimir Žganjer
04. 01. 1999 16.53
V Zagrebu je v 80. letu starosti v soboto umrl pisatelj in prevajalec Branimir Žganjer, ki je v svojih delih opisoval predvsem življenje Slovencev izven domovine.
Rushdie naj bi javno nastopil s Fuentesom
24. 12. 1998 11.16
Britanski pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie naj bi 4. januarja na ''javnem dialogu'' v Mehiki nastopil z mehiškim pisateljem Carlosom Fuentesom. Rushdie, ki ga je na fatvo, smrt, obsodil iranski ajatola Homeini leta 1989, se bo z velikanom mehiške književnosti srečal v palači lepih umetnosti, svetišču mehiške kulture, ki so jo s freskami poslikali slikarji Diego Rivera, Rufino Tamayo in David Alafaro Siqueiros. Mehiška tiskovna agencija Notimex je tudi poročala, da je Rusdhija v Mehiko povabil nacionalni svet za kulturo in umetnosti.
Že peta smrtna žrtev med kritiki iranskega režima
14. 12. 1998 10.00
Iranski pisatelj Mohamad Jafar Pouyandeh, ki so ga pogrešali od pretekle srede, je mrtev, je danes sporočila njegova hčerka.
Nasilje proti pisateljem v Iranu se nadaljuje; umorjen Pujande
13. 12. 1998 11.58
Iranski pisatelj Mohamed Pujande je tretji pisatelj, kritičen do režima, ki so ga v Iranu umorili v zadnjih nekaj tednih. Kot danes poroča časnik Iran, so njegovo truplo našli v zahodnem predmestju glavnega mesta Teheran. Pujandeja, ki je izginil v sredo, naj bi neznani storilci zadušili.
Solženicin praznuje 80 let
11. 12. 1998 11.30
Ruski oporečnik in pisatelj Aleksander Solženicin praznuje 80 let. Potem ko se je leta 1994 po 20 letih izgnanstva vrnil v domovino, je zadnja leta predvsem glasen in oster kritik sedanjih ruskih voditeljev, ki jih označuje kot ''neumne in pokvarjene'' ter jim očita pomanjkanje vsakršnih dosežkov na političnem in gospodarskem področju. A ob tem kljub resnično težavnim razmeram v državi med prebivalci nima podpore.
Zbornik člankov in dokumentov Temna stran meseca
10. 12. 1998 14.54
Temna stran meseca s podnaslovom Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990 je zbornik člankov in dokumentov, ki jih je uredil pisatelj Drago Jančar, predstavlja pa plod enoletnega dela širše skupine slovenskih intelektualcev in razumnikov. Knjigo na 850 straneh, od tega 460 strani slikovnih in pisnih dokumentov, je izdala založba Nova revija. Danes, na svetovni dan človekovih pravic, pa so jo, v navzočnosti številnih živih prič dogajanj na ''temni strani meseca'', predstavili direktor in glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, urednik Drago Jančar, zgodovinar dr. Vasko Simoniti in drugi avtorji.
Gabriel Garcia Marquez kupuje kolumbijski časopis Cambio
27. 11. 1998 11.28
Pisatelj magičnega realizma iz Kolumbije Gabriel Garcia Marquez naj bi postal glavni urednik in eden od lastnikov kolumbijskega časopisa Cambio.
Izšel bo Atlas svetovne literature
26. 11. 1998 16.01
Na Slovenskem knjižnem sejmu so danes urednik Zdravko Duša, prevajalec Jure Potokar in pisatelj Andrej Blatnik predstavili prevod dela Malcolma Bradburyja - Atlas svetovne literature, ki bo pri Cankarjevi založbi izšel januarja. Gre za zanimivo delo, namenjeno vsem, ki jih zanima literatura in svet ki jo obkroža, saj knjiga na aktualen in privlačen način predstavlja književnost sveta in svet okoli nje.
Umberto Eco častni doktor berlinske univerze
17. 11. 1998 09.44
Italijanski pisatelj Umberto Eco je v ponedeljek postal častni doktor univerze v Berlinu. ''Zdaj se počutim kot pravi Berlinčan'', je ob razglasitvi izjavil 66-letni avtor znamenitega romana Ime rože. Univerza mu je častni doktorat podelila kot pomembnemu pisatelju, teoretiku in ''očetu'' semiotike.
Umrl oče Batmana
06. 11. 1998 10.11
Avtor stripov in pisatelj Bob Kane, ki je leta 1939 ustvaril Batmana, je v torek v 83. letu starosti umrl na svojem domu v Kaliforniji, je sporočil njegov založnik DC Comics. Batman, ki mu je v boju proti kriminalcem ob strani stal zvesti spremljevalec Robin, ni bil le junak stripov, ampak je stopil tudi na veliko platno in na male ekrane.
Filmi na pokopališču
03. 11. 1998 10.04
Bruseljski filmski muzej v prvih dneh novembra pripravlja poseben filmski dogodek - prikaz starih nemih filmov na pokopališču. Kot si je zamislil vodja projekta, nekdaj režiser, danes pa pisatelj, namestnik direktorja amsterdamskega filmskega muzeja in univerzitetni predavatelj, Belgijec Eric de Kuyper, bo vrsta pozabljenih nemih filmov z začetka stoletja prikazana v stari pokopališki delavnici, kjer so nekdaj izdelovali nagrobne spomenike. Dogodek se bo začel z večernim obhodom pokopališča v bruseljskem predmestju Laeken z baklami, potem pa se bo občinstvo namestilo med pozabljene nagrobne spomenike in gledalo stvaritve z začetnega obdobja kinematografije. Kot razlaga de Kuyper, bo takšno, za filmske projekcije nenavadno okolje, gledalcem pomagalo doumeti trdno vez med romantičnim kiparstvom poznega 19. stoletja in prvimi posnetimi filmi. Ta poseben projekt pa spada v širša prizadevanja bruseljskega filmskega muzeja za približanje teh pozabljenih filmov širšemu občinstvu. Kot poročajo belgijski mediji, so v načrtu še številne projekcije po različnih bruseljskih muzejih.
Sto let umetniškega gledališča v Moskvi
27. 10. 1998 11.03
Ob 100. obletnici umetniškega gledališča v Moskvi so nedavno pred gledališkim poslopjem postavili kip literata Antona Pavloviča Čehova (1860-1904), čigar delo in življenje sta bila z omenjenim gledališčem tesno povezana. Ena prvih uspešnic v tem gledališču je bila namreč prav uprizoritev Čehovega Galeba.
Iranski založniki morda znova na Frankfurtskem knjižnem sejmu
28. 09. 1998 14.38
Frankfurtski knjižni sejem bi lahko prihodnje leto znova povabil iranske založnike, če bo nagrada za umor britanskega pisatelja Salmana Rushdieja dokočna umaknjena, so sporočili organizatorji sejma. Združenje nemških založnikov, ki organizira ta največji knjižni sejem na svetu, je ''s hvaležnostjo'' sprejel nedavno napoved Irana o umiku podpore nagradi 2,5 milijona dolarjev za umor pisatelja, je sporočil tiskovni predstavnik organizatorjev Eugen Emmerling. Frankfurtski knjižni sejem iranske založnike ne vabi na sejem od leta 1989, ko je bila razglašena fatva proti Rushdieju. Emmering je še poudaril, da bodo organizatorji odločitev sprejeli februarja prihodnje leto. Letos se bo sejem v Frankfurtu začel 7. oktobra, zato je prepozno za kakršnekoli spremembe. Nemški založnik del Salmana Rushdieja, muenchenski Kindler pa je sporočil, da bo pisatelj obiskal Nemčijo kmalu po objavi svoje nove knjige, ki je predvidena za 4. maj.
Poziv intelektualcev in umetnikov k podpori Clintona
23. 09. 1998 15.48
V današnji izdaji francoskega dnevnika Le Monde je približno 50 svetovno znanih osebnosti iz sveta umetnosti, literature in industrije zabave izrazilo podporo ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ki je ''že osem mesecev izpostavljen preiskovalnemu nadlegovanju fanatičnega preiskovalca z neomejenimi pooblastili''.
V Italiji razburjenje zaradi ''pražene mačke''
05. 09. 1998 14.31
V Italiji buri duhove kuharska knjiga z recepti za dokaj neobičajne jedi, kot sta na primer pražena mačka ali sir s črvi. Avtorji knjige z naslovom Tradicionalne jedi iz Vicenze (L'alimentazione nella tradizione vicentina) govorijo o ''zgodovinski knjigi'', so poročali italijanski časniki. Z njimi pa se ne strinjajo razburjeni aktivisti za varstvo živali, ki trdijo, da gre za napeljevanje k mučenju živali. Prebivalci Vicenze pa zadeve ne jemljejo preveč resno; sami sebe so radi celo ironično označevali kot ''jedce mačk''. Pisatelj Virgilio Scapin je po branju knjige celo izrazil navdušenje nad kuharsko umetnostjo v svojem domačem mestu Vicenza. Po njegovem mnenju je recept za pripravo mačke zgodovinsko izročilo.