pisatelj
Coelho dobitnik Zlate medalje Galicije
19. 07. 1999 14.32
Brazilski pisatelj Paulo Coelho je kot priznanje za svoje literarno ustvarjanje dobil Zlato medaljo Galicije, ki jo podeljuje Španski državni svet. Priznanje bodo pisatelju vročili prihodnjo nedeljo, 25. julija, v kraju Santiago de Compostela na skrajnem severozahodu Španije.
Umetnika o severnoirskih družbenih napetostih
09. 07. 1999 17.53
Irska ustvarjalca, pisatelj Bernard MacLaverty in slikar Joseph McWilliams, ki se na povabilo Študentske založbe mudita v Ljubljani, sta po sinočnjem literarnem večeru v jazz klubu Gajo svoje umetniško delo in poglede v istem klubu predstavila novinarjem. MacLaverty je v pogovoru z Igorjem Divjakom iz Študentske založbe in prevajalko Tino Mahkoto govoril o pomenu in značilnostih kratke zgodbe v okviru irske literature, o svojem odnosu do tematik, ki jih načenja, in posebej politiki ipd., McWilliamsa pa je bilo ob komentirani projekciji izbora njegovih likovnih del iz treh desetletij mogoče prepoznati kot pronicljivega komentatorja medčloveških odnosov. MacLaverty in McWilliams, prijatelja, ki se izražata z različnimi umetniškimi sredstvi, dopuščata mnenje, da ju povezujejo skupne teme, še najbolj ''občutek nemoči in zgroženosti nad krivičnostjo nasilja na Severnem Irskem''.
Večer irske literature v Jazz Clubu Gajo
08. 07. 1999 11.40
Založba Beletrina leto dni po izidu antologije sodobnih irskih kratkih zgodb Kri in voda drevi, ob 22.30. uri, v Jazz Clubu Gajo pripravlja literarni večer z irskimi ustvarjalci. Iz Glasgowa prihajata severnoirski pisatelj Bernard MacLaverty, čigar zgodba Tihi umik je izšla v slovenščini, in Joseph McWilliams, slikar in vodja galerije Cavehill v Belfastu, ki spremlja politično in družbeno razklanost na Severnem Irskem.
V Premikih antologija Jančarjevih kulturno-političnih esejev
07. 07. 1999 12.17
Pod pomenljivim naslovom Konec tisočletja, račun stoletja je urednik pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn v zbirki Premiki v knjižni izdaji zbral eseje kulturno-politične narave, ki jih je uveljavljeni slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar zapisal med leti 1985 in 1999.
Stephena Kinga čaka nova operacija
22. 06. 1999 13.45
Ameriškega pisatelja Stephena Kinga bodo jutri operirali. Po sobotni prometni nesreči bo to že tretja operacija ameriškega pisatelja, so povedali v bolnišnici v mestu Maine, kjer so sprejeli Kinga. Dodali so, da sta operaciji kolka in noge potekali po načrtih in da je pisateljevo zdravstveno stanje zdaj stabilno.
Umrl italijanski avtor Soldati, mojster psihoanalize
21. 06. 1999 12.30
Italijanski pisatelj in filmski režiser Mario Soldati, ki je veljal za mojstra literarne psihoanalize, je v soboto v starosti 92 let umrl v svoji vili ob ligurski obali v bližini La Spezie, je v nedeljo poročala italijanska televizija. Pisatelj, ki so mu kritiki izražali priznanje zaradi njegovega izrazitega zanimanja in občutka za moralne konflikte, je širši javnosti postal znan leta 1935 s knjigo spominov na bivanje v ZDA z naslovom America primo amore; avtor je z dveletno štipendijo študiral v New Yorku in prepotoval skoraj vso državo. V štiridesetih letih je objavil knjige Resnica o primeru Motta, Jezuitski prijatelj in Beg po Italiji. Svoje razkošno življenje in legendarno garderobo si je Soldati financiral s sodelovanjem pri več kot 30 filmih. Med drugim je sodeloval pri režiji monumentalnih del, kot sta Ben Hur ter Vojna in mir. Poleg tega je pisal televizijske serije, ukvarjal pa se je tudi s kriminalkami. Literarni sloves mu je leta 1954 prinesel roman Pisma s Caprija, za katerega je prejel ugledno italijansko nagrado Premio Strega. V knjigi Izpoved, ki je izšla leta 1955, je prikazal notranjo krizo mladega jezuita. Tudi Soldati, rojen 17. novembra 1906 v Torinu, je v rojstnem mestu obiskoval jezuitsko šolo. Kasneje je avtor, ki ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo z Grahamom Greenom, v Torinu in Rimu študiral filozofijo in umetnostno zgodovino.
Podeljene gledališke nagrade Tony
07. 06. 1999 09.15
V New Yorku so sinoči v dvorani Gershwin Theatra podelili Tonyje za dosežke na področju gledališča. Največ nagrad, štiri od skupaj 21, je dobila broadwayska predstava Smrt trgovskega potnika Arthurja Millerja, in sicer za najboljšo reprizo, režiserja Roberta Fallsa, scenarij in najboljšega igralca, ki ga je dobil Brian Dennehy. Sicer pa je Tonyja za najboljšo gledališko igro dobila igra Side Man, za najboljši musical pa Fosse.
Nova državna Puškinova nagrada ob dvestoletnici književnikovega rojstva
04. 06. 1999 11.48
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799-1837) je ruski predsednik Boris Jelcin objavil uvedbo novih državnih nagrad, Puškinovih medalj, ki jih bodo letos za izjemne kulturne dosežke podelili 5. junija, dan pred številnimi slovesnostmi, ki bodo ob jubileju potekale po vsej Rusiji. Pesnik, pisatelj in dramatik Puškin je označevan za eno najbolj vsestranskih in svobodomiselnih osebnosti svojega časa in utemeljitelj različnih zvrsti v sodobni ruski literaturi. Poznan je predvsem po romanu v verzih Jevgenij Onjegin, zgodovinski tragediji Boris Godunov ter prozah Pikova dama in Stotnikova hči.
Güntherju Grassu nagrada Princ Asturije za književnost
03. 06. 1999 19.12
Letošnjo nagrado Princ Asturije za književnost je dobil nemški pisatelj Günther Grass. Nagrada velja za ''špansko Nobelovo nagrado''. Grass je prvi nagrajenec zgodovini, ki ne piše v španščini. Nagrada znaša pet milijonov pezet (30.000 evrov), podelili pa so mu jo za ''izjemno literarno osebnost, kritični humanizem in moralno delovanje''.
Netanjahu zapušča izraelski parlament
27. 05. 1999 21.57
Dosedanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je na današnjem sestanku centralnega odbora stranke Likud v Tel Avivu sporočil, da odhaja iz parlamenta, napovedal pa je že tudi odstop z mesta predsednika stranke. Bivši premier še ni pojasnil svojih načrtov za prihodnost, vendar pa bo še naprej aktiven kot ''zaščitnik prihodnosti države'', namerava pa se poskusiti tudi kot pisatelj.
Puškinova nagrada dvema ruskima piscema
22. 05. 1999 14.16
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Puškina bodo njegovo nagrado letos podelili dvakrat. Prejela jo bosta pesnika Oleg Čuhoncev iz Moskve in Aleksander Kušner iz St. Peterburga, so sporočili iz Sklada Alfred Toepfer v Hamburgu, ki podeljuje nagrado v višini 40.000 mark. Ob tej priložnosti bodo praznovali tudi desetletnico obstoja Puškinove nagrade. Obenem so podelili tudi štipendije za obisk tujih ustanov v višini 6000 mark, prejela pa sta jo pisatelj Mihail V. Butov iz Moskve in pesnica Tatjana A. Voltskaja iz St. Peterburga.
Nekdanja ljubica prodaja zasebna pisma J.D. Salingerja
15. 05. 1999 12.51
Joyce Maynardi, ki je bila pred več kot četrt stoletja ljubica ameriškega pisatelja J.D. Salingerja, bo na dražbi prodala 14 njunih pisem. Po poročanju časnika New York Times bo dražba potekala 22. junija v New Yorku. Vseh 14 pisem je ocenjenih na 60.000 do 80.000 dolarjev. Maynardijeva je intimne podrobnosti o njeni zvezi s pisateljem, ki je leta 1972/1973 trajala devet mesecev, opisala že lani v svoji knjigi. Takrat 18-letno dekle je zapustilo šolo in se preselilo k 53-letnemu Salingerju, ki je že dolgo pred tem prekinil vse stike z javnostjo. Njun odnos se je končal, ker je pisatelj nenadoma prekinil zvezo. Salinger je zaslovel s prvim in edinim romanom Lovec v rži (1951).
Umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay
05. 05. 1999 16.28
V 76. letu starosti je v torek umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay. Kot so sporočili svojci, je pisatelj v Cuernavaci, kakih 80 kilometrov južno od mehiške prestolnice, umrl za rakom. Garibay je zaslovel kot romanopisec, pisal pa je tudi gledališka dela in scenarije. Leta 1965 je prejel nagrado za književnost Mazatlan. Pisateljev celotni opus obsega 58 knjig.
Kadare pozval k posredovanju kopenskih sil NATO na Kosovu
24. 04. 1999 10.43
Znani albanski pisatelj Ismail Kadare se je zavzel za posredovanje kopenskih sil zveze NATO na Kosovu.
Peter Handke z avtom na Kosovo
21. 04. 1999 15.40
Avstrijski pisatelj Peter Handke naj bi po Beogradu tokrat obiskal še Prištino. Kot je poročal dunajski časnik News, je 56-letni pisatelj v spremstvu srbsko-avstrijskega slikarja Adriana Brauerja z avtom odpotoval iz Salzburga, pot pa naj bi ga vodila preko Slovenije, Hrvaške, Republike srbske in Črne gore do Prištine.
Prodali rokopis Hansa Christiana Andersena
16. 04. 1999 11.06
Rokopis danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena so na dražbi prodali za 520.000 kron (75.400 dolarjev), je v včerajšnji izdaji poročal časnik Jullands Posten. Svetovno znani pisatelj je zgodbo z naslovom Filozofova skala podaril neki družini v zahvalo za gostoljubje, ki so mu ga izkazali, ko je leta 1859 obiskal Jutland. Družina je rokopis na 13 straneh v sredo prodala zasebnemu zbiralcu. Andersen je napisal okoli 160 pravljic in pesmi, med njimi Malo morsko deklico in Cesarjeva nova oblačila.
Rugova je talec Miloševića, trdi pisatelj Hamiti
08. 04. 1999 20.15
Albanski pisatelj s Kosova Sabri Hamiti je danes dejal, da je zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova ''talec'' jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Pisateljeva soproga je sestrična Ibrahima Rugove.
Herderjeve nagrade za umetnike iz Vzhodne Evrope
08. 04. 1999 11.39
Vidnejši umetniki in znanstveniki iz Vzhodne Evrope so že 36. po vrsti prejeli Herderjeve nagrade, ki jih podeljuje Sklad Alfreda Toepferja iz Hamburga. Sedem dobitnikov bo nagrade, ki jih spremlja premija v višini 30.000 mark, prejelo 4. maja na dunajski univerzi. Med nagrajenci so publicistka Svetlana Aleksijevič iz Minska, arheologinja Vera Bitrakova-Grozdanova iz Skopja, romunski pesnik Mircea Dinescu in arkitekt Ferdinand Milucky iz Bratislave. Nagrade bodo prejeli še literarni teoretik Istvan Fried iz madžarskega Szegeda, skladatelj Henryk Mikolaj Gorecki iz Katowic na Poljskem in sarajevski pisatelj Dževad Karahasan. Na predlog nagrajencev dobi po en mladi talent iz njihovih držav enoletno štipendijo v višini 2000 mark mesečno.
Handke napovedal vrnitev nagrade in izstop iz katoliške cerkve
07. 04. 1999 19.23
Avstrijski pisatelj Peter Handke je napovedal, da bo iz protesta proti zračnim napadom zveze NATO na ZRJ vrnil nemško nagrado za književnost iz leta 1973 in izstopil iz katoliške cerkve.
Umrla zadnja Tolstojeva vnukinja
05. 04. 1999 07.44
V 96. letu starosti je umrla Vera Tolstoj, zadnja vnukinja ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Po poročanju New Yorka Timesa je Vera umrla že minuli ponedeljek v New Smyrna Beachu na Floridi, kjer je zadnja leta živela. Naziv ''zadnje živeče vnukinje'' si je Vera nadela sama. Pri tako številni Tolstojevi družini - pisatelj je imel 13 otrok in še danes živi kakih 200 njegovih potomcev - Veri ni bilo posebej lahko dokazati krvnega sorodstva. S ponosom je kazala slike, na katerih je bila skupaj z bradatim starcem. Vera Tolstoj je po ruski revoluciji z mamo pobegnila najprej v Prago, kjer je delala kot frizerka in imela nesrečen zakon, iz katerega je imela sina. Kasneje je delala v Parizu v nekem nočnem klubu in prišla leta 1949 v ZDA, kjer se je odpovedala naslovu grofice. Vera je bila aktivna v Tolstojevem dobrodelnem skladu in je do smrti rada slišala, da so jo nagovarjali z njenim plemiškim naslovom.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Francetu Forstneriču
22. 03. 1999 14.51
Glazerjevo nagrado mestne občine Maribor za ustvarjalce v kulturi je letos za življenjsko delo dobil pesnik, pisatelj, esejist, novinar in urednik France Forstnerič, Glazerjevo listino pa dramski igralec Alojz Svete. Podelitev nagrad je bila nocoj v mariborskem Narodnem domu.
J.D. Salinger naj bi napisal še vsaj 15 knjig
22. 03. 1999 12.30
Ameriški pisatelj Jerome David Salinger (1918), ki je v svetu znan po kratkem romanu Lovec v rži in od leta 1965 ni objavil ničesar, naj bi po trditvah njegovega nekdanjega soseda in prijatelja napisal vsaj še 15 knjig, ki jih ni nikoli objavil. Skrbno varovane naj bi hranil na svojem domu.
V Franciji izšla avtorizirana biografija Samuela Becketta
22. 03. 1999 12.26
Edina avtorizirana biografija Samuela Becketta (1906-1989), ki jo je napisal njegov dolgoletni prijatelj, Britanec James Knowlson, profesor francoščine na univerzi Reading, je pri založbi Solin Actes Suda letos izšla tudi v francoskem prevodu. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1969, je biografijo odobril zadnje leto življenja. Knjiga, v kateri so zbrani vsi potrebni dokumenti in pri pisanju katere je sodeloval sam Beckett, prinaša novosti vsaj na treh področjih. Knowlson je v knjigi zabeležil Beckettovo ljubezen do glasbe in umetnosti ter njegovo politično delovanje, čeprav je neupravičeno veljal za apolitičnega. Beckett, ki je od leta 1928 živel v Franciji, je bil namreč član francoskega odporniškega gibanja, dejaven pa je bil tudi na področju zaščite človekovih pravic in boja proti apartheidu. Knowlson opisuje tudi pisateljev smisel za humor in vztrajnost. V pripovedi o življenju pisatelja avtor vpleta tudi analizo Beckettovih del.
V Cannesu filmska upodobitev ''polkovnika, ki nima nikogar, ki bi mu pisal''
18. 03. 1999 11.51
Na letošnjem filmskem festivalu maja v Cannesu bodo predvajali tudi mehiški film, posnet po romanu Gabriela Garcie Marqueza z naslovom Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal.
Umrl ameriški filmski režiser Kanin
15. 03. 1999 18.55
Ameriški filmski režiser in pisatelj Garson Kanin, ki je leta 1945 prejel oskarja za film resnična slava (The True Glory), je v 86. letu starosti umrl v New Yorku. Po poročanju časnika New York Times je Kanin hudi bolezni podlegel že v soboto.
Novosti založbe Karantanija - pesmi Frančiča in Novakoviča
09. 03. 1999 15.14
Zbirki otroške poezije Imej se rad književnika Franje Frančiča z ilustracijami Adriana Janežiča in Nekaj čisto pravih avtorja Novice Novakovič z ilustracijami Darje Malarič sta dve knjižni novosti, ki ju je danes v prostorih Društva pisateljev Slovenije v Ljubljani predstavila založba Karantanija. Knjigi je uredil Dušan Čater.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Francetu Forstneriču
08. 03. 1999 17.51
Glazerjevo nagrado, ki jo mestna občina Maribor podeljuje ustvarjalcem na področju kulture, bo letos za življenjsko delo dobil pesnik, pisatelj, esejist, novinar in urednik France Forstnerič.
Sedma knjiga sage - o Slovencih v drugi svetovni vojni
03. 03. 1999 18.43
Sedma knjiga cikla romanov Lipa zelenela je, s katerim namerava pisatelj Bogdan Novak v obliki sage leposlovno, a obenem ''kulturno-dokumentarno'' zaobjeti življenje slovenskega naroda od 80. let prejšnjega do konca tega stoletja, seže že v dogajanje druge svetovne vojne. V osrednjem delu predstavlja pomadžarjevanje Prekmurja, zapiranje knjižnic in uničevanje slovenskih knjig po ukazu madžarske vojaške uprave. Roman z naslovom Ugasla ognjišča se začenja s prihodom prekmurskega profesorja Vanča Godine v Ljubljano, potem ko mu je na porodu umrla žena, in srečanjem z lepo Primorko Vito, konča pa z Godinovim pregnanstvom in učiteljevanjem v Senti (Bačka, Srbija), leta 1942, med Madžari, Srbi, Hrvati in drugimi narodnostmi. Knjiga je pravzaprav prva novost nadaljevanja sage, potem ko je izdajanje zbirke prešlo v okrilje založbe Mladinska knjiga.
Podelili špansko literarno nagrado za leto 1999
03. 03. 1999 16.38
V Madridu so včeraj podelili literarno nagrado Alfaguara za leto 1999. Med 513 južnoameriškimi in španskimi pisatelji, ki so se potegovali za nagrado, je žirija izbrala španskega pisatelja in novinarja Manuela Vicenta in ga nagradila za njegov roman z naslovom Son de Mar (Glas morja). Nagrado so prvič podelili minulo leto, prejela pa sta jo kubanski pisatelj Eliseo Alberto in Sergio Ramirez iz Nikaragve.
Bernardo Atxaga v Ljubljani
01. 03. 1999 17.41
Baskovski pisatelj Bernardo Atxaga - rojen leta 1951 kot Jose Irazu Garmindia - se mudi v Ljubljani kot gost Študentske založbe, ki je lani novembra izdala slovenski prevod njegovega najbolj prevajanega in po svetu znanega romana Osamljeni mož (iz leta 1993).