pisatelj
Berlusconi napovedal možne ministre
09. 05. 2001 00.00
Kandidat italijanske desnice za novega premiera na nedeljskih volitvah Silvio Berlusconi je sinoči nepričakovano med predvolilno televizijsko oddajo napovedal seznam oseb, ki jih želi v svojem bodočem vladnem kabinetu, če bo seveda na parlamentarnih volitvah zmagal. Berlusconi je kot možnega ministra napovedal tudi predsednika družbe Ferrari Luco di Montezemolo, zaradi uspehov družbe "rdečega konjiča" zelo priljubljenega med Italijani.
Nagrado Cervantes izročili Umbralu
23. 04. 2001 00.00
Na univerzi v španskem mestu Alcala de Henares so podelili nagrado Cervantes, najbolj prestižno nagrado za književnost v španskem jeziku. Letošnjemu dobitniku nagrade, španskemu pisatelju, esejistu in kolumnistu Franciscu Umbralu jo je izročil španski kralj Juan Carlos. Hkrati so v Madridu potekali protesti ženskih gibanj. Okoli 50 protestnic je skušalo vdreti tudi v kraljevo akademijo v Madridu, s čimer so želele opozoriti, da naj bi nagrajeni pisatelj kot tipični predstavnik mačistične kulture upravičeval nasilje nad ženskami.
Prebujenje v kinoteki
06. 04. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki so predvajali 444-minutni nemi film Prebujenje (The Wake) iz lanske danske produkcije. Ta celovečerni film je bil posnet po zloglasnem romanu Jamesa Joyca, praktično neberljivem in v nebo kovanem Finneganovem prebujenju (Finnegans Wake), ki ga je pisatelj ustvarjal celih šestnajst let in z njim presegel vse znane in neznane literarne konvencije. Kot nasprotje težavne literarne tvorbe iz leta 1939 se njen prevod v podobo kaže kot neverjetno privlačen in osupljivo lep mozaik gibljivih slik, dejansko osvobojen zakonitosti svojega medija.
Umrl pisatelj Robert Ludlum
14. 03. 2001 00.00
V bolnišnici na Floridi je v ponedeljek v starosti 73 let zaradi srčnega napada umrl avtor uspešnic o vohunih Robert Ludlum, so povedali v bolnišnici. Pisal je tudi pod psevdonimoma Jonathan Ryder and Michael Shepherd. Njegova najbolj uspešna dela so Ostermanov vikend, Parsifalov mozaik in Holcroftova pogodba. Tri nove knjige bodo izšle posthumno.
Kate Winslet o de Sadu
02. 03. 2001 00.00
Igralka Kate Winslet, ki se je proslavila s filmom Titanik, meni, da je francoski pisatelj markiz de Sade "gnusen", čeprav občuduje njegovo domišljijo. Marsikaj od tega, kar si je v svojih erotičnih in eksotičnih zgodbah izmislil de Sade, je "odvratno", je za nemško revijo TV Spielfilm dejala Kate Winslet. 25-letna igralka v svojem novem filmu Škandalozno pero (Quills) igra perico, ki iz norišnice pretihotapi rokopis markiza de Sada. Film bo na ogled tudi v slovenskih kinematografih.
Tri žlahtna komedijska peresa
12. 02. 2001 00.00
Na letošnji natečaj za Žlahtno komedijsko pero, ki ga je razpisalo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje, je prispelo 23 besedil. Žirija v sestavi pisatelj Matjaž Kmecl, dramaturg Krištof Dovjak in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar se je soglasno odločila, da nagrado v višini 900.000 tolarjev enakovredno razdeli med avtorje naslednjih originalnih komedijskih besedil: Hotel Evropa, Ločitev ter Podnajemnik. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Matija Logar, imena avtorjev zaradi anonimnosti natečaja niso znana. Uradna podelitev nagrade Žlahtno komedijsko pero bo prihodnjo nedeljo v SLG Celje, ko bodo tudi sklenjeni letošnji deseti Dnevi komedije.
Nordijska nagrada Janu Kjarstadu
03. 02. 2001 00.00
Dobitnik letošnje nordijske književne nagrade, ki velja za najpomembnejšo literarno nagrado v severni Evropi, je norveški pisatelj Jan Kjarstad. Nagrado v vrednosti 90.000 mark podeljuje t.i. Nordijski svet, ki se sestaja enkrat letno v Oslo, sestavljajo pa ga člani iz Danske, Finske, Islandije in Švedske. Letošnji nagrajenec Kjarstad bo nagrado prejel za svojo trilogijo o televizijskem zvezdniku Jonasu Wergelandu z naslovom "Odkritelj". Lani je nagrado prejel danski umetnik Henrik Nordbrandt.
Juričeva v galeriji Alkatraz
25. 01. 2001 00.00
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.
Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.
Nagrada Erasmus Magrisu in Michniku
12. 01. 2001 00.00
Nizozemsko nagrado Erasmus bodo letos podelili italijanskemu pisatelju Claudiu Magrisu in poljskemu zgodovinarju in publicistu Adamu Michniku. Nagrado, vredno 300.000 guldnov, Nizozemska vsako leto podeljuje osebnostim za njihove izjemne prispevke v evropski kulturi, družbi in družboslovju, tradicionalno pa jo podeli princ Bernhard v novembru. Sklad Erasmus je pred dnevi objavil, da si bosta Magris in Michnik nagrado delila, ker sta v svojih prizadevanjih in nastopih jasno pokazala, kako pomembna je zavest o kulturni in politični raznolikosti ter zavest o tem, da ju je potrebno varovati. Magris je pisatelj in profesor germanistike v Trstu, v svojih delih pa opisuje kulturno razslojenost v Srednji in Vzhodni Evropi. Michnik je zgodovinar, publicist in odgovorni urednik poljskega časnika Gazeta Wyborcza. V 80. letih je bil svetovalec sindikata Solidarnost, v svojih delih pa po mnenju sklada Erasmus podaja ostro analizo kulturnih in političnih sil na Poljskem v povojnem obdobju. Podrobnosti o nagradi Erasmus si je mogoče ogledati na spletni strani www.erasmusprize.org.
Obletnica smrti Jamesa Joycea
12. 01. 2001 00.00
Jutri bo minilo 60 let od smrti enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega romana Jamesa Joycea. Irski pisatelj, rojen leta 1882 v Dublinu, je po nedokončanem študiju medicine pri 20. letih zapustil domovino in vse do smrti živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada
20. 12. 2000 00.00
V švicarskem Baslu so podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada. Nagrado pro-humanitatis je prejel nemški čelist in dirigent Mistislav Rostropovič, evropsko nagrado za gospodarske dosežke nekdanji predsednik nemške centralne banke Hans Tietmeyer, med nagrajenci pa sta tudi češki pisatelj Pavel Kohut in koreograf Heinz Spörli. Ostale nagrade so prejeli mladi glasbeniki. Švicarski mojster na tolkalih Florian Arbenz je prejel nagrado sklada Patria Jeunesse, petnajstletna violinistka Antonia-Alexa Georgijev pa evropsko nagrado sklada ABB. Med drugim pa so nagrade prejeli še duet Andrej Starčenko in Dina Fortuna ter švicarski dirigent in pianist Carl Robert Helg. Evropski kulturni sklad je zasebna institucija s sedežem v Baslu, nagrajuje in štipendira pa izjemno nadarjene umetnike. Prve nagrade je sklad začel podeljevati leta 1986.
Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.
Cervantesova nagrada Franciscu Umbralu
12. 12. 2000 00.00
Letošnjo Cervantesovo nagrado, najvišjo literarno nagrado v španskogovorečem svetu, bo letos prejel španski pisatelj in novinar Francisco Umbral. Kot je v Madridu sporočila žirija, mu bodo nagrado podelili za njegov prispevek k španski literaturi.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Podelili Nobelove nagrade
10. 12. 2000 00.00
V Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel južnokorejski predsednik Kim Dae-Jung. Ob prejemu nagrade je poudaril pomembno vlogo Severne Koreje pri zmanjšanju napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in napovedal, da se bo vselej zavzemal za mir v državi, spravo med državljani in za človekove pravice. Povedal je tudi, da bi nagrado moralo prejeti korejsko ljudstvo, ki se je odločilo za demokracijo in sanje o združitvi Korej.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Pesniški prvenec Marije Cvetko Murovec
24. 11. 2000 00.00
V Vodnikovi domačiji na Vodnikovi 65 v Ljubljani bo drevi ob 19. uri predtavitev prve pesniške zbirke Marije Cvetke Murovec pod naslovom Raztrgano jutro. Murovčeva je zbirko izdala v samozaložbi. Pesmi bo brala dramska igralka Vera Per.
Črnogorski gledališčniki v Sloveniji
23. 11. 2000 00.00
V ponedeljek, 27. novembra, ob 20. uri se bodo na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča predstavili črnogorski gledališčniki s svojevrstno inscenacijo večnega mita Antigone pod naslovom Antigona v New Yorku. V Ljubljani bo gostovala ena letošnjih najbolj odmevnih predstav, postavljenih na srbskih in črnogorskih odrih. Igro je napisal sloviti poljski pisatelj Janusz Glowacki, ki jo je njegov prav tako slavni rojak, gledališki teoretik Jan Kott postavil ob bok Mrožkovim Emigrantom. Tragikomedija o Antigoni - s podnaslovom Antigona se je obesila v parku na Tompkins Squareu - kot novodobni slehernici je kot festivalska produkcija doživela premiero na festivalu Mesto-gledališče (Grad-Teatar) v Budvi letos julija. Zrežiral jo je znan jugoslovanski režiser Boro Drašković. V Antigoni v New Yorku nastopajo velika igralska imena: Voja Brajović, Milica Mihajlović, Branimir Popović in drugi.
Nagrado Medicis prejel Yann Apperry
12. 11. 2000 00.00
Letošnjo francosko literarno nagrado Medicis je prejel francoski pisatelj Yann Apperry za delo Medicis in musica. Nagrada Medicis za roman iz nefrankofonskega jezikovnega območja je pripadla kanadskemu avtorju šrilanškega porekla Michaelu Ondaatjeju za delo Anil's Ghost.
Odlikovanje za dr. Zorana Kržišnika
10. 11. 2000 00.00
V rezidenci veleposlanika Republike Avstrije v Ljubljani je dr. Gerhard Wagner, ki se bo po šestih letih ambasadorstva v Sloveniji v prihodnjih dneh poslovil od Ljubljane, na priložnostni slovesnosti danes opoldne dolgoletnemu direktorju Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani Zoranu Kržišniku izročil visoko odlikovanje, avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Poljski literarno-založniški obisk
05. 11. 2000 00.00
Jutri in v torek bodo v Ljubljani na obisku ugledni predstavniki poljske literature in založništva, pisatelj Ryszard Kapuscinski ter direktorja založb Universitas in Muza, Andrzej Nowakovski in Andrzej Chrzanowski. Nowakovski je kot pooblaščenec poljskega ministrstva za kulturo in narodno dediščino na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu skrbel za predstavitev Poljske države gostje, Chrzanowski pa je tudi predsednik poljskega združenja založnikov. Pogovor s pisateljem Kapuscinskim - znan je predvsem kot poročevalec z različnih kriznih območij sveta - bo jutri zgodaj popoldne v prostorih Društva slovenskih pisateljev, srečanje in pogovor s poljskima založnikoma pa v torek dopoldne, prav tako v prostorih DSP.
Nagrada za evropsko literaturo
02. 11. 2000 00.00
Portugalski pisatelj Antonio Lobo Antunes je letošnji dobitnik avstrijske nagrade za evropsko literaturo. Nagrado v vrednosti 300.000 šilingov bo prejel na slovesnosti na Dunaju. Lani je priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1965, prejel madžarski pisatelj Peter Erterhazy. Najbolj znani dobitniki te nagrade so Vaclav Havel, Eugene Ionesco, Marguerite Duras in Salman Rushdie. Dela 58-letnega portugalskega pisatelja Antunesa so doslej prevedli v več kot 50 jezikov.
Velika nagrada frankofonije Italijanu Macchii
24. 10. 2000 00.00
Italijanski pisatelj in esejist Giovanni Macchia je letošnji dobitnik velike nagrade frankofonije. Macchia, ki živi v Rimu, je specialist za francosko literaturo. Napisal je več del o Baudelairu, Molieru in Proustu. Dobitnik velike nagrade frankofonije, ki jo podeljuje francoska akademija, bo prejel 300.000 frankov (45.700 evri). Francoskemu pisatelju ruskega rodu Andreju Makinu pa je francoska akademija za njegov celotni opus podelila veliko medaljo frankofonije. Makin je leta 1995 za Francoski testament dobil nagradi Goncourt in Medicis.
Nobelov nagrajenec za literaturo tudi slika
20. 10. 2000 00.00
Letošnji nagrajenec za literaturo, v Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki poleg pisanja zelo rad tudi slika, se boji, da bo pozornost, ki mu jo v zadnjih dneh posvečajo mediji, zmotila njegov mir.
Umrl pisatelj Joaquin Gutierrez
17. 10. 2000 00.00
V 82. letu starosti je bolnišnici v mestu San Jose v Kostariki umrl eden najpomembnejših srednjeameriških lirikov in romanopiscev, družbenokritični pisatelj Joaquin Gutierrez. Pisatelj je do leta 1973, ko se je začela Pinochetova diktatura, živel v Čilu. V najbolj znanem romanu Žar in senca Gutierrez opisuje stisko delavcev na plantažah banan družbe United Fruit Company. Pisatelj je med drugim dobil tudi kubansko nagrado za književnost Premio Casa de La Americas.
Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.
Stephen Hawking napoveduje konec sveta
02. 10. 2000 00.00
Stephen Hawking, znani fizik, pisatelj, znanstvenik in še kaj, se boji, da človeštvo ne bo preživelo še enega tisočletja. Hawking, ki na univerzi v Cambridgeu zaseda profesorsko mesto, ki je nekoč pripadalo Isascu Newtonu, se boji učinka tople grede. Po njegovem mnenju bo učinek tople grede Zemljo segrel do te mere, da bo tu vroče kot na Veneri. "Če želi človeštvo preživeti, bo moralo kolonizirati druge planete", pravi Hawking. Hawking, avtor ene najuspešnejših knjig vseh časov z naslovom Kratka zgodovina časa, je sedaj star 58 let, že od svojega 20 leta pa je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček.