pismenost
Kar 48 odstotkov Slovencev ima omejeno zdravstveno pismenost
23. 10. 2022 14.03
Po podatkih poročila Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je v sodelovanju z mednarodno mrežo M-POHL izvedel NIJZ, ima skoraj polovica Slovencev omejeno zdravstveno pismenost. Za izboljšanje zdravja je zlasti pomembna prepoznava skupin prebivalcev, ki so zaradi nižje stopnje zdravstvene pismenosti posebej ranljive.
'Nisem si dovolila počivati, ker sem vedela, da je drugim težje, kot je bilo takrat meni'
22. 10. 2022 12.00
Je poosebljenje dobrote, pomagala je na tisoče družinam. V slovensko zavest je prinesla spoznanje, da je revnim treba pomagati in da je dobrodošla vsakršna pomoč. Zaradi nje je na tisoče otrok iz revnih družin lahko videlo morje. Ve, kako je, ko se v srcu prižge upanje. Pozna slovensko dno, a na drugi strani daje upanje, da so še dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Pravi, da vsako revščino ali socialno krizo ustvari politika in da bi država lahko storila več za socialno ogrožene, ki morajo preživeti s 771 evri na mesec.
Do digitalnih bonov upravičenih 67 starejših od 55 let
19. 10. 2022 11.11
Digitalne bone bo lahko poleg učencev, dijakov in študentov do konca novembra koristilo tudi 67 oseb, starih 55 let ali več, ki so opravile zadostno število ur usposabljanj s področja digitalnih kompetenc. Služba vlade za digitalno preobrazbo je sicer v petek organizirala prvi informativni dan za izvajalce usposabljanj za starejše.
Med pandemijo se je število ljudi z duševnimi težavami povečalo za četrtino
10. 10. 2022 15.41
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je že pred izbruhom pandemije covida-19 v letu 2019 kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji covida-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se žal že uresničujejo. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je mreža Evropske komisije Youth Wiki objavila poročilo o vplivu pandemije covida-19 na duševno zdravje mladih. V njem so opredeljeni glavni dejavniki, ki so med pandemijo vplivali na duševno zdravje mladih, vsebuje pa tudi pregled politik, pobud in programov, vzpostavljenih za njihovo obravnavo.
Anica Mikuš Kos: Razmišljanje o sebi je za marsikoga razkošje
25. 09. 2022 18.07
Današnji svet je močno usmerjen v individualizem, glavna vrednota pa postaja to, koliko imaš in kakšen je tvoj status v družbi. "Če te vrednote prevzameš, ostane razmeroma malo prostora za druge, za skupnost, za empatijo," pravi Anica Mikuš Kos, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Družina je najbolj pomembno vzgojno okolje za prosocialno vzgojo. Vendar je marsikatera družina sama vpeta v neoliberalni vrednotni sistem, nekatere pa zaradi lastnosti staršev ali stvarnih ovir ne usmerjajo otroka v pomoč drugemu in socialno odgovornost. Da bi v našem kraju bilo ljudem bolje in lepše, je treba graditi protiutež odtujenosti, brezbrižnosti do drugih v stiski tudi med vrtcem in v času šolanja. Opozarja na pomen majhnih v vsakdan vtkanih znakov sočutja in izkazovanja pomoči. Verjame, da dobro širi dobro.
Le tretjina 10-letnikov zmore prebrati in razumeti preprosto zgodbo
17. 09. 2022 15.08
Pandemija covida-19 je vplivala tudi na občutno slabše pogoje izobraževanja in s tem znanje otrok po svetu, opažajo pri Unicefu. Po njihovih navedbah naj bi le tretjina 10-letnikov po svetu zmogla prebrati in razumeti preprosto zgodbo, pred pandemijo slaba polovica takratnih 10-letnikov. Najslabše je v podsaharski Afriki, kjer je takih 90 odstotkov 10-letnikov. Razlogov za to je več – številne šole nimajo zadostnih sredstev, razredi so prenatrpani, učni načrti zastareli, učitelji so nekvalificirani in premalo plačani. Čeprav večina otrok v Sloveniji takih težav nima, pa je zaskrbljujoč podatek, da skoraj polovica Slovencev ne bere knjig.
Razveljavljen razpis glede digitalnega izobraževanja starejših
13. 09. 2022 14.03
S petkom je razveljavljen razpis glede izobraževanj starejših na področju digitalnih kompetenc. V pripravi so nova izobraževanja. Izvajalcem bodo povrnili upravičene stroške za dokazane aktivnosti do začasne zaustavitve vseh aktivnosti. Udeležencem, ki so usposabljanja do 25. avgusta 2022 v najmanj 80 odstotkih ali devetih urah že opravili, bodo dodelili digitalni bon, je napovedala ministrica. Razveljavitev razpisa nima vpliva na upravičenost koriščenja digitalnih bonov mlajših skupin, to je učencev zadnje triade, dijakov in študentov. Digitalni boni se lahko koristijo do 30. novembra 2022.
'Programiranje bo čez 10 let del skoraj vsakega delovnega mesta'
05. 09. 2022 06.05
"Kdor se do leta 2030 ne bo tehnološko preobrazil, bo izginil," opozarja Nejc Palir, Slovenec, zaposlen pri švedskem podjetju 13|37, ki je v Ljubljani odprlo nove prostore. V želji, da bi združili akademsko in poslovno sfero ter privabili mlade razvijalce, so ustanovili tehnološko središče Ljubljana.tech, kjer se bodo odvijali številna predavanja in izmenjava znanj, predvsem pa bi Sloveniji in širši regiji radi približali švedsko delovno kulturo in, kot pravijo, bolj spoštljive odnose.
Ministrica: Ukrep digitalnih bonov je diskriminatoren v več pogledih
29. 08. 2022 09.21
Po vrsti spodrsljajev in nezadovoljstva je Slovenski regionalno razvojni sklad odredil ustavitev vseh aktivnosti, povezanih z izdajo digitalnih bonov starejšim. Kot največjo težavo so izvajalci izpostavil dejstvo, da bi bone lahko izkoristilo le 5000 starejših od 55 let, v naši državi sicer živi več kot 740 tisoč potencialnih upravičencev. "Ukrep digitalnih bonov je diskriminatoren v več pogledih," je izpostavila ministrica Emilija Stojmenova Duh in napovedala, da pripravljajo novelo zakona.
Upokojenci razburjeni zaradi delitve digitalnih bonov
24. 08. 2022 10.19
Delitev digitalnih bonov za starejše dviga veliko prahu. Ukrep, ki je dediščina prejšnjega ministra Marka Andrijaniča, spremljajo številni zapleti in slaba volja starejših, ki se počutijo diskriminirane. V Srebrni niti so že opozorili, da so 150-evrski boni, ki jih bo prejelo le 5000 od dobrih 700.000 starejših od 55 let, šolski primer diskriminacije. V Zvezi društev upokojencev Slovenije poudarjajo, da so upokojenci razburjeni in da gre pri tem za veliko kršitev pravic starejših, ki so izkazali množičen interes za izobraževanje na področju digitalne pismenosti.
Služba za digitalno preobrazbo za takojšnjo ustavitev izobraževanj
23. 08. 2022 13.26
V Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo ugotavljajo, da v zvezi z izvajanjem pogodb, ki jih je Slovenski regionalno razvojni sklad sklenil z izbranimi izvajalci na podlagi javnega razpisa, prihaja do številnih nepravilnosti, na kar so sklad v zvezi z izvajalcem Smart Naris tudi že večkrat opozorili. Od sklada zdaj zahtevajo takojšnjo začasno ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj.
'Ni važno digitalno opismeniti starejše. Važni so biznis in dobri zaslužki'
19. 08. 2022 12.42
Starejši od 55 let se prijavljajo na brezplačne tečaje za izboljšanje digitalnih kompetenc, pri tem pa se poleg pomanjkanja prostih mest soočajo še z drugimi težavami. Med drugim naj bi izvajalec Smart NARIS peturni tečaj izvedel v enem dnevu, starostnikom, ki se tako dolgo težko koncentrirajo, pa bodo nudili le 10-minutni odmor. Če na tečaj ne bodo mogli priti in tega ne bodo sporočili najmanj pet dni prej, pa naj bi morali plačati več kot 150 evrov "kazni". Da so pri omenjenem izvajalcu zaznali nepravilnosti, pravijo tudi na službi za digitalno preobrazbo in dodajajo, da v primeru ugotovitev kršitve pogodbe lahko pride tudi do odstopa sodelovanja.
Nekateri izvajalci tečajev za pridobitev digitalnega bona prijav ne sprejemajo več
04. 08. 2022 17.08
Služba vlade za digitalno preobrazbo je v torek objavila seznam izvajalcev izobraževanj, v katere se bodo morali vključiti starejši od 55 let, če bodo želeli izkoristiti bone 22 za nakup računalniške opreme. Nekateri bodo z zbiranjem prijav začeli v prihodnjih tednih, medtem ko so pri drugih vsa razpoložljiva mesta že zapolnjena.
Revščina vse pogostejša tudi med delovno aktivnimi
06. 07. 2022 18.56
Revščina vse pogosteje prizadene osebe, ki delajo, pa s svojimi prihodki ne zmorejo poravnati vseh mesečnih življenjskih stroškov. Tega se zavedajo tudi na Zvezi prijateljev mladine, ki v okviru humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi začenjajo s kampanjo Obrazi revščine. Z njo želijo opozoriti na to, da se podoba sodobne revščine razlikuje od predstav večine.
Branje: potovanje v drugi, drugačni svet, ki v nas sproža vrsto čustev
03. 07. 2022 07.00
Kdaj ste si nazadnje vzeli čas in vzeli knjigo v roke? Slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da Slovenci nismo ravno vzorni bralci, saj smo na področju bralne kulture pod povprečjem. Prav branje pa bogati naš besednjak in prispeva, da besedilo razumemo v popolnosti. A ne zgolj to, možgani med branjem simulirajo delovanje, kot da bi zares videli, počeli in čutili stvari, o katerih beremo. Morda je ravno poletje primeren čas, da gremo v knjižnico in obudimo našo domišljijo ter oplemenitimo besedna obzorja, so spodbudili strokovnjaki za slovenski jezik, ki pripravljajo že 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
'To je recept za katastrofo. Vlada že pripravlja novelo zakona'
18. 06. 2022 07.00
V teh dneh mlade in trgovce razveseljujejo, starejši pa so zaskrbljeni, ali jim res sploh pripadajo in kako se bo treba boriti zanje. Digitalni boni. Je bilo teh 150 evrov predvolilni bonbonček Janševe vlade ali pomoč k dvigu digitalne pismenosti in vključenosti? Starejši od 55 let, ki so prav tako pričakovali obljubljeni bon, pa se sprašujejo, ali so bili zavedeni. Kdo si bo lahko z njimi kupil opremo, kdo izboljšal oziroma pridobil prva digitalna znanja? Zakaj je šele zdaj postalo jasno, da je denarja le za 5.000 starejših od 55 let, čeprav jih je v Sloveniji 740.000? Kaj drži in kaj ne? V soočenju nekdanjega ministra Marka Borisa Andrijaniča in aktualne ministrice Emilije Stojmenove Duh.
Pristojni odbor DZ predstavitev Stojmenove Duh ocenil kot ustrezno
28. 05. 2022 21.31
Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je bila uspešna na današnjem zaslišanju pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Da je bila predstavitev kandidatke ustrezna, je menilo devet članov komisije, štirje so bili proti.
Konferenca v Strasbourgu: kakšna bo prihodnost Evrope?
30. 04. 2022 11.02
Plenarna skupščina konference o prihodnosti Evrope bo potrdila sklepne predloge konference, ki se med drugim nanašajo na področja zdravja, okolja, odločanja v EU, njenega zunanjega delovanja, gospodarstva in vladavine prava. Izvršni odbor konference bo na sklepnem dogodku 9. maja v Strasbourgu te predloge predal predsednikom institucij EU.
V Sloveniji vse več revnih. Kako se bodo s tem spopadle stranke?
12. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, v katerih se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 dvignila stopnja tveganja revščine. Pandemija covida-19 je še poglobila stiske najranljivejših skupin, predvsem pa je pokazala že siceršnje sistemske pomanjkljivosti. V Evropski mreži proti revščini opozarjajo, da je odprava revščine politična odločitev, zato nas je zanimalo, kakšne ukrepe bodo v zvezi s to perečo problematiko sprejele stranke.
Kaj je res in kaj ne, ko predstavnice strank govorijo o zdravstvu, šolstvu in pravni državi?
09. 04. 2022 08.24
Po prvem soočenju našega spletnega portala 24ur.com, ki ga je v studiu oddaje Svet vodil Gregor Trebušak, objavljamo ugotovitve novinarjev rubrike Dejstva, ki je v živo znova preverjala resničnost izjav. Tokrat so se soočile predstavnice petih političnih strank: Alenka Jeraj (SDS), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje svoboda), Meira Hot (SD), Maša Kociper (SAB) in Tina Bregant (Povežimo Slovenijo). V ospredju pa vrtci, zdravstvo, maske in pravna država.
Kako bi stranke ravnale ob potencialni novi epidemiji?
07. 04. 2022 06.19
Posledice epidemije covida-19, ki je razdelila družbo in razgalila težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta, bomo odpravljali še dolgo. Preden se 24. aprila podamo na volišča, pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako se bo z morebitnimi ponovnimi izzivi na tem področju soočala prihodnja vlada. Zato smo stranke vprašali, kako bi upravljale potencialno novo epidemijo ter kako bodo prispevale k vračanju zaupanja v cepiva in uradno medicino.
Ljubitelja mesa priznala: Brez goveje juhe ni kosila
30. 03. 2022 13.45
»Našima tekmovalcema želimo veliko mero kuharskega znanja, zvrhano mero potrpežljivosti, za noževo konico iznajdljivosti in na koncu še ščepec sreče,« so zapisali na OŠ Toneta Čufarja Jesenice, od koder prihajata Edo in Tamara, bratranec in sestrična, ki sta sicer zelo usklajena, zgovorna, sproščena in nasmejana. Morda jima je ravno to pomagalo, da sta pometla s konkurenco v tretji oddaji letošnje sezone šova Mali šef Slovenije.
Šolanje na daljavo vplivalo na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje šolarjev
30. 03. 2022 08.29
Raziskava NIJZ o vplivih šolanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šole pri šolarjih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti.
S testeninami lovimo besedni zaklad
23. 03. 2022 00.15
Slovenci potrebujemo bralno spodbudo, saj je delež Slovencev, ki so bralno nepismeni, zaskrbljujoče velik. Branje knjig in branje na sploh je v mladih letih pomembno za razvoj empatije, boljši besedni zaklad in širjenje miselnih obzorij. Že veste, kako vaše otroke privabiti k branju?
Digitalno izobraževanje – obeti in izzivi
08. 01. 2022 07.00
Pandemija covida-19 ni postavila pod vprašaj samo odpornosti zdravstvenega sistema ali gospodarstva, ampak tudi odpornost vseh ostalih državnih (pod)sistemov. Eno izmed takšnih področij je izobraževanje. Marca 2020 se je prvič v zgodovini Republike Slovenije izobraževanje na vseh ravneh pričelo izvajati na daljavo, kar je omogočila digitalizacija oz. uporaba digitalnih orodij. Tekom širokega uvajanja izobraževanja na daljavo v 2020 so se pojavili številni izzivi, saj je (bila) odpornost izobraževalnega sistema na krize, kot je epidemija covida-19, precej slaba. Obenem pa so se pojavile številne priložnosti.
Tehnologija pomaga brati, a nič ne more nadomestiti braillove knjige v fizični obliki
04. 01. 2022 08.43
Braillova pisava je pred skoraj 200 leti slepim odprla svet literature. Njen izumitelj, Louis Braille, ki je bil tudi sam slep, se je rodil 4. januarja 1809, zato na ta datum obeležujemo svetovni dan brajice. Za Slovence pa je pomembna tudi Minka Skaberne, ustanoviteljica edine slovenske knjižnice slepih. Te dni mineva 140 let od njenega rojstva.
Obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra
23. 11. 2021 07.26
Dan Rudolfa Maistra praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Predsednik Borut Pahor je ob tem poudaril, da je bil Maister velik Slovenec in domoljub, ki je s svojimi dejanji pustil "neizbrisno sled v slovenski zgodovini".
Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem?
28. 10. 2021 00.15
Kot starši želimo svojim otrokom samo najboljše, a to ne pomeni nujno najboljša oblačila, najnovejše igrače ali najboljše pripomočke. Zagotovo pa to pomeni, da želimo, da so naši otroci varni, zaščiteni in da imajo dobre temelje, na katerih bodo gradili svoje življenje. In eden od ključnih temeljev, ki jim ga moramo pomagati postaviti je finančni temelj – kako uspešno ravnati z denarjem, da bo njihova prihodnost brez finančnega stresa.
Katere knjige smo si najpogosteje izposodili in kakšna je bralna pismenost naših otrok?
12. 09. 2021 17.49
Za nami je dolgo poletje, ko Slovenci zaradi več prostega časa običajno večkrat vzamemo v roke knjigo. Podatkov, iz katerih bi lahko sklepali, kako je epidemija vplivala na naše bralne navade, še ni. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja pa smo preverili, kakšna je bralna pismenost naših šolarjev in katere knjige so v Sloveniji največkrat izposojene.
DZ sprejel vladno novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah
09. 07. 2021 18.39
Državni zbor je s 46 glasovi za in 28 proti sprejel novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Njen glavni cilj je uskladitev tega področja s pravnim redom Evropske unije. Novela po navedbah vlade tudi odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zdajšnjega zakona, ter zagotavlja jasnejše zakonske določbe.