planeta
Peš okoli sveta
25. 08. 2000 00.00
Kanadčan Jean Beliveau se je nedavno odpravil na pot okoli sveta, pa ne z avtomobilom ali motorjem ali balonom. Avanturam na proti je 18. avgusta odšel kar peš. 45-letnik meni, da bo za dolge kilometre okrog našega planeta potreboval deset let, obiskal pa naj bi 76 držav. Bulievau je svoj pohod okrog sveta posvetil Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki je leto 2000 razglasila za mednarodno leto miru. Župan Montreala Pierre Bourque opozoril, da bodo nekatere etape pohoda zelo težke, zato je pozval vse ljudi, naj na kakršenkoli način, če bo potrebno, pomagajo Beliveauju pri njegovem podvigu. Kanadčan se je na pot odpravil sam, vendar pa ga bo v nekaterih mestih obiskala tudi njegova soproga.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
Odkrili novo Jupitrovo luno
24. 07. 2000 10.41
Astronomi Univerze Arizona in njihovi kolegi v Massachusettsu so sporočili, da so odkrili 17. luno planeta Jupiter.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 21.27
Strokovnjaki iz ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so našli dokaze za obstoj vode na Marsu. Še vedno pa ni znano, ali je voda na tem planetu tudi vir za preživetje morebitnih živih bitij. Po dveh letih opazovanja so pri NASI ugotovili, da se zaradi vode oblika površja planeta spreminja. Znanstveniki so bili doslej prepričani, da je voda na Marsu sicer obstajala pred nekaj milijoni let in da je danes ni.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 08.42
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so prepričani, da so našli na površju Marsa sledove vode. Če bo odkritje dokončno potrjeno, bo pomenilo znaten napredek pri raziskovanju rdečega planeta. Dokazi o nahajališču vode se nanašajo v glavnem na osrednji del šest tisoč kilometrov dolgega kanjona Valles Marineris.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Srečanje ob kelihu nektarja
26. 05. 2000 15.56
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je od včeraj do septembra odprta gostujoča fotografska razstava Kumbh Mela - Srečanje ob kelihu nektarja. Avtorja fotografij sta Borut C. Šraj in Smiljan Šiška, ki se predstavljata z izborom 50 fotografij, ki so v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja nastale ob spremljanju romanja k reki Gangesu, poimenovanega Kumbh Mela.
Ponovno izračunali maso Zemlje
02. 05. 2000 07.37
Ameriški fiziki z washingtonske univerze v Seattlu so ponovno izračunali maso našega planeta in ugotovili, da je masa Zemlje malo manjša od doslej znane, in sicer je razlika v masi posledica bolj natančno določene sile gravitacije. Strokovnjaki ocenjujejo, da je to najbolj natančno izmerjena masa Zemlje doslej, vendar jo bodo morali znanstveniki preveriti in potrditi z nekaj drugimi poskusi, ki jih bodo izvedli strokovnjaki, preden jo bo uradno potrdil mednarodni odbor za podatke o znanosti in tehnologiji.
Danes je svetovni dan Zemlje
22. 04. 2000 15.12
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo danes, je namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranitve našega planeta in izboljšanju življenja na njem. Ob tem dnevu posamezniki in različne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti, kako ranljiva je Zemlja.
Observatorij žarkov gama bodo iztirili
28. 03. 2000 08.36
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo morebiten nenadzorovan padec kakih 15 ton težkega znanstvenega satelita Gama Ray Observatory (GRO) Compton na Zemljo preprečila tako, da ga bo 3. junija letos iztirila sama in bo padel v vzhodni del Tihega oceana.
Nagrado Azorin dobila Dulce Chacon
04. 03. 2000 16.36
Letošnjo literarno nagrado Azorin je dobila španska pisateljica Dulce Chacon za roman Cielos de barro (Nebo iz blata). Zgodba se dogaja v 30. in 40. letih 20. stoletja in opisuje podeželjsko življenje aristokratske družine v zahodnem delu Španije. Chaconova je doslej objavila tri romane in biografijo o bikoborki Cristini Sanchez. Nagrada je pospremljena s 10 milijoni pezetami (120.000 nemških mark), podeljujejo pa jo mesto Alicante in založba Planeta od leta 1965.
Končano devetdnevno kartografiranje Zemlje
21. 02. 2000 20.14
Posadka ameriškega raketoplana Endeavour je končala devetdnevno radarsko kartografiranje Zemlje. Astronavti so v tem času vsaj dvakrat posneli tri četrtine zemljine površine, ali več kot 100 milijonov kvadratnih kilometrov. Nasa je tudi že pokazala računalniško obdelane posnetke, s katerimi bodo izdelali doslej najpopolnejše tridimenzionalne zemljevide našega planeta.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Najpodrobnejše fotografije Neptuna in Titana
25. 01. 2000 08.16
S pomočjo enega od 10-metrskih teleskopov observatorija Keck na Havajskih otokih so dobili doslej najbolj podrobne slike Neptuna in Titana, največjega satelita Saturna.
Na Haronu našli led
10. 01. 2000 20.52
Ameriška znanstvena revija Science je objavila članek, v katerem astronomi iz Kalifornijskega inštituta za tehnologijo iz Univerze Nevada sporočajo o odkritju kristalne vode in zmrznjenega amoniaka na Haronu, naravnem satelitu planeta Plutona.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Usoda sonde MPL še neznana
05. 12. 1999 09.59
Tehnikom v laboratoriju v Pasadeni tudi v četrtem poskusu ni uspelo vzpostaviti stika s sondo <a href=http://mars.jpl.nasa.gov/msp98/lander/ target=_new>Mars Polar Lander </a>(MPL), ki bi morala v petek prispeti na Mars. Sonda je namreč po besedah vodilnega predstavnika laboratorija Jet Propulsion Laboratory Richarda Cooka znova ostala tiha. V laboratoriju bodo danes znova poskusili vzpostaviti stik s sondo, vendar tokrat ne direktno, temveč prek sonde Mars Global Surveyor, ki je nameščena na orbito okrog rdečega planeta.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
Odkrili šest novih planetov
01. 12. 1999 11.13
Skupina astronomov je odkrila šest novih planetov, ki krožijo okoli 65 do 192 milijonov svetlobnih let oddaljenih zvezd približno enake velikosti, starosti in svetilnosti.
Peta konferenca o podnebju
25. 10. 1999 20.49
V Bonnu se je začela peta konferenca o podnebju, na kateri naj bi se dogovorili o zmanjšanju emisije škodljivih plinov, ki povzročajo ogrevanje planeta in nastajanje ozonskih lukenj. Gre za neizpolnjene obveznosti razvitih držav, ki so največje onesnaževalke okolja, vendar pa še nobena ni ratificirala sporazuma iz Kjota iz leta 1997. O uresničevanju sporazuma bo razpravljalo 5000 udeležencev iz 160 držav. Gre predvsem za obveznost razvitih držav, da bodo do leta 2012 zmanjšale emisijo potisnih plinov na 5,2 odstotka ravni iz leta 1990. Po mnenju predstavnikov ZN naj bi se stopnja emisije do leta 2010 za 18 odstotkov celo povečala.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
Podeljena nagrada Planeta
16. 10. 1999 18.01
Baskovska pisateljica Espido Freire, predstavnica mlajše generacije, je danes prejela najuglednejšo špansko nagrado za literaturo Planeta.
Annan razglasil šestmilijardtega Zemljana
12. 10. 1999 19.25
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes na slovesnosti v bolnišnici Koševo v Sarajevo razglasil šestmiljardtega Zemljana.
Rodil se je 6-milijardti Zemljan
12. 10. 1999 18.25
Tri minute po polnoči se je v sarajevskem Univerzitetnem kliničnem centru materi Fatimi rodil 6-milijardti Zemljan, so sporočili iz bolnišnice.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
Darežljiva Bill in Melinda Gates
17. 09. 1999 07.59
Vodja podjetja Microsoft in eden najbogatejših prebivalcev planeta Bill Gates in njegova soproga Melinda, sta darovala milijardo dolarjev za štipendijski program v korist etničnih manjšin ZDA. Z denarjem želita podpreti univerzitetno izobraževanje mladih črncev, Indijancev in priseljencev iz Latinske Amerike, sta včeraj na tiskovni konferenci v Seattlu sporočila zakonca.
Sonda s plutonijem leti proti Zemlji
16. 08. 1999 08.32
V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.
Chandra 900 kilometrov prenizko
04. 08. 1999 10.00
Rentgenski teleskop Chandra, ki so ga nedavno utirili z ameriškega vesoljskega raketoplana Columbija, je dosegel orbito, ki je od načrtovane nižja za 900 kilometrov.