planeta
Annan odprl Konferenco ZN o vesolju
19. 07. 1999 14.29
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes ob začetku Konference ZN o vesolju kot glavno nalogo Združenih narodov predstavil boljšo porazdelitev ''sadov tehničnega napredka'' med vse ljudi.
Izstreljena raketa delta 2
08. 02. 1999 13.59
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo ob 22.04 in 15,238 sekunde po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi zaradi tehničnih težav z rampe 17A uspešno izstrelili tristopenjsko nosilno raketo delta 2.
Japonska sonda okoli Marsa štiri leta kasneje
13. 01. 1999 16.41
Japonska samodejna vesoljska sonda Nozomi (Upanje) bo zaradi pomanjkanja goriva prispela k Marsu štiri leta kasneje kot so načrtovali.
Odkritje najbolj oddaljene in najstarejše supernove
20. 12. 1998 09.38
Skupina ameriških strokovnjakov je nedavno odkrila zvezdo, za katero domnevajo, da je najstarejša in najbolj oddaljena supernova doslej. Zvezda naj bi eksplodirala pred 10 milijardami leti, od našega planeta pa naj bi bila oddaljena 18 milijard svetlobnih let. Odkritje nove zvezde, imenovane Albinoni, potrjuje opazovanja, opravljena v začetku leta, po katerih naj bi se naše vesolje širilo pod vplivom skrivnostne protigravitacijske sile. Sicer pa Albinoni sodi v izredno redko skupino supernov. To so izredno masivne zvezde, ki svoj konec zabeležijo s silovito termonuklearno eksplozijo. Zvezdo so prvič opazili konec oktobra, čez nekaj dni pa so odkritje potrdili astronomi iz laboratorija Barkley, ki že več let preučujejo pojav večanja vesolja.
Mars Climate Orbiter na poti proti Marsu
12. 12. 1998 11.07
Ameriška samodejna sonda Mars Climate Orbiter (MCO), ki so jo izstrelili na vesoljskem izstrelišču v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi sinoči ob 19.45 in 51 sekund po srednjeevropskem času, se je po 47 minutah nad Indijskim oceanom uspešno ločila od tretje stopnje nosilne rakete delta 2 in je na poti proti Marsu.
Zvest Apollonio se predstavlja v Švici
23. 11. 1998 15.37
Slovenski slikar Zvest Apollonio se tačas predstavlja v Švici, kjer bo v centru Y-Parc v kraju Yverdon-les-Bains do 11. decembra na ogled razstava njegovih slik novejšega datuma.
Princ Charles: Slovenija je ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''
03. 11. 1998 08.31
Predsednik republike Milan Kučan je britanskemu prestolonasledniku princu Charlesu na Brdu pri Kranju nocoj priredil slavnostno večerjo. V zdravici je predsednik waleškega princa pozdravil kot prijatelja in filantropa, ki mu ni vseeno za prihodnost planeta. Britanski prestolonaslednik se je gostitelju zahvalil za čudovit izlet po Sloveniji, predvsem v hribih, ki so mu še posebej pri srcu, ter dejal, da je med kratkim obiskom dejansko spoznal, da je Slovenija ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''.
Literarna nagrada Planeta za Majhno sramoto
16. 10. 1998 08.55
Dobitnica letošnje literarne nagrade Planeta je urugvajska pisateljica Carmen Posadas, avtorica romana Majhne sramote (Pequenas infamias), je sporočila žirija v Barceloni.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Galileo pojasnil nastanek Jupitrovih kolobarjev
19. 09. 1998 09.28
Ameriški astronomi so kot kaže uspeli rešiti uganko o nastanku kolobarjev okoli Jupitra. Opazovanja s pomočjo samodejne vesoljske sonde Galileo, ki kroži okoli Jupitra, so pokazala, da so trije kolobarji, ki jih z Zemlje sicer ne vidimo, nastali iz prahu z Jupitrovih naravnih satelitov. Meteoroidi, ki so zadevali štiri notranje Jupitrove lune, so iz njih dvigali prah, je sporočil Joseph Burns s Kornelijske univerze v ameriški zvezni državi New York. Prah, ki je nastal po udarcih, se je nato zaradi močnega gravitacijskega polja okoli planeta izoblikoval v kolobar.
Odkrili nova planeta
06. 07. 1998 16.12
Mednarodna skupina astronomov iz južne Francije je odkrila dva nova planeta, ki sta oddaljena od našega Osončja 15 oziroma 60 svetlobnih let.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.
Tresenje Zemlje ni nujno posledica potresov
28. 03. 1998 09.37
Zemlja se trese tudi v času, ko ni potresov, kar pomeni, da obstaja neznan "dinamičen proces", ki povzroča drhtenje tal, je zapisano v študiji, ki so jo v najnovejši izdaji revije Science objavili japonski znanstveniki. Doslej je namreč veljalo prepričanje, da je tresenje planeta povezano s potresi oziroma z valovanjem v Zemljini notranjosti. Zdaj pa sta japonska znanstvenika Naoki Suda in Yoshio Fukado z univerze v Nagoyi ugotovila, da Zemlja drhti tudi v obdobjih potresne neaktivnosti. Ta pojav pripisujeta neznanemu "dinamičnemu procesu" ter povezavi med zemeljskim površjem in atmosfero.
Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta
15. 03. 1998 10.11
- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Letos je mednarodno leto oceanov
07. 01. 1998 17.30
Svetovna meteorološka organizacija je danes v Ženevi spomnila, da so leto 1998 razglasili za leto oceanov. Oceani, ki pokrivajo kar 71 odstotkov planeta, so pomemben del podnebnega sistema, z razglasitvijo leta oceanov pa želijo javnost opozoriti na njihovo pomembno vlogo.