planeta

Mesto na Marsu le plod človeške domišljije

16. 04. 1998 17.20

Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.

Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu

08. 04. 1998 08.13

Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.

Tresenje Zemlje ni nujno posledica potresov

28. 03. 1998 09.37

Zemlja se trese tudi v času, ko ni potresov, kar pomeni, da obstaja neznan "dinamičen proces", ki povzroča drhtenje tal, je zapisano v študiji, ki so jo v najnovejši izdaji revije Science objavili japonski znanstveniki. Doslej je namreč veljalo prepričanje, da je tresenje planeta povezano s potresi oziroma z valovanjem v Zemljini notranjosti. Zdaj pa sta japonska znanstvenika Naoki Suda in Yoshio Fukado z univerze v Nagoyi ugotovila, da Zemlja drhti tudi v obdobjih potresne neaktivnosti. Ta pojav pripisujeta neznanemu "dinamičnemu procesu" ter povezavi med zemeljskim površjem in atmosfero.

Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta

15. 03. 1998 10.11

- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.

NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje

13. 03. 1998 17.37

Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.

Letos je mednarodno leto oceanov

07. 01. 1998 17.30

Svetovna meteorološka organizacija je danes v Ženevi spomnila, da so leto 1998 razglasili za leto oceanov. Oceani, ki pokrivajo kar 71 odstotkov planeta, so pomemben del podnebnega sistema, z razglasitvijo leta oceanov pa želijo javnost opozoriti na njihovo pomembno vlogo.