plasti
Nevarno razmerje Sebastijana Horvata
29. 03. 2001 00.00
V zastekljenem zimskem vrtu ljubljanske Pošte na Čopovi 11 bo ob 20. uri premiera predstave Nevarno razmerje v režiji Sebastijana Horvata, ki je nastala v koprodukciji E.P.I. Centra in Gledališča Glej. Ustvajalcem predstave je za izhodišče služila Handkejeva "govorna drama" Zmerjanje občinstva, ki so jo v nadaljevanju ustvarjalnega procesa soočili z igralskimi in plesnimi izraznimi sredstvi. Predstava po besedah dramaturginje Saše Helbl raziskuje nevarno razmerje med publiko in nastopajočimi ter tako preverja osnovne gledališke konvencije. Gledalcem bodo "gledališko zavest" premierno prebujale Valentina Čabro, Petra Govc, Susanne Judson, Radost Kostova, Sanja Neškovič Peršin, Petra Rojnik in Katarina Stegnar.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Padec Mira bo zavarovan
07. 03. 2001 00.00
Rusija je osebam, ki bi jih lahko prizadel padec ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pripravljena izplačati odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Gigantske ostrige na Andih
01. 03. 2001 00.00
Skupina perujskih paleontologov je v pogorju Kordiljere v Andih odkrila 500 gigantskih fosilnih ostrig, ki izhajajo iz mezozoika. Presenetljivo odkritje je pomemben dokaz za teorijo, po kateri je pred 200 milijoni let ta del prekrivalo morje. Nekateri med fosili merijo celo do 3,5 metra v premeru in tehtajo 300 kilogramov. Našla jih je skupina znanstvenikov pod vodstvom Artura Vildozole Cube, predsednika andskega društva paleontologov, in sicer na področju Acostambo, na 3.750 metrov nadmorske višine.
Izbruh na Soncu pospešil padanje Mira
27. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da je ruska orbitalna znanstvena postaja Mir višino poleta nad Zemljo začela izgubljati hitreje, kot v prejšnjih dneh. Do hitrejšega padanja prihaja zaradi večje gostote ozračja, ki jo je povzročil ponedeljkov izbruh na Soncu.
Odpravo na Erosu podaljšali
25. 02. 2001 00.00
Vodstvo odprave ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu blizu Washingtona v ameriški zvezni državi Maryland je dva dni po prvem pristanku na planetoidu (asteroidu) 433 Eros odpravo sonde najprej podaljšalo deset, v četrtek pa še za štiri dni. Tako bo sonda o površju Erosa zbirala podatke do konca meseca.
Novo odkritje organskih molekul v globinah vesolja
22. 02. 2001 00.00
Mednarodna skupina strokovnjakov je v ponedeljek na letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS) v San Franciscu predstavila najnovejše odkritje kompleksih organskih molekul (benzena) v globinah vesolja. Odkritje temeljilo predvsem na opazovanjih evropskega Infrardečega vesoljskega observatorija ISO, ki je deloval med leti 1995 in 1998.
Umrl pionir med aboriginskimi slikarji
21. 02. 2001 00.00
V Sydneyu je nedavno umrl Johnny Tjupurrula Warangkula, pionir in eden najpomembnejših predstavnikov slikarstva avstralskih domorodcev. Star naj bi bil 75 let. Warangkula je pripadal približno 1400 Aboriginom, ki so jih v začetku 70. let prisilno preselili v naselbino Papunya, približno 300 kilometrov zahodno od Alice Springsa v osrednji Avstraliji. Približno v tistem času se je začel ukvarjati tudi z umetnostjo, da bi za vekomaj upodobil svojo izgubljeno domovino. S svojim značilnim slikarskim stilom, prekrivanjem številnih plasti pik, ki naj bi ponazarjale njegove sanje, je Warangkula kmalu postal eden vodilnih predstavnikov aboriginske umetnosti in veliki vzornik za številne aboriginske umetnike. Za svoja dela je prejemal tudi visoka mednarodna priznanja. Samo lani so eno njegovih slik prodali za rekordno vsoto 60 milijonov tolarjev, največ kar je dosegla katerakoli umetnina avstralskih domorodcev, vendar pa je sam od velike slave imel bolj malo, saj naj bi po pričevanju sorodnikov le zmerno shajal skozi mesec. Največ naj bi od njegove slave pobrali preprodajalci njegovih umetnin, pa tudi velike korporacije, ki so njegove slike uporabljale v reklamne namene.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Odkrili najstarejše kosti človeških prednikov
04. 12. 2000 00.00
Skupina francoskih in kenijskih znanstvenikov je odkrila doslej najstarejše fosilizirane ostanke človeških prednikov. Odkrili so namreč delčke čeljusti z zobmi, kosti roke in noge, pa tudi koščice prstov. Fosili, ki so jih odkrili v apnenčasti plasti, v katerih se še posebej dobro ohranjajo ostanki kosti, naj bi bili stari kar šest milijonov let. Doslej najstarejše ostanke človeških prednikov prekašajo kar za milijon let in pol.
NEK je potresno varen objekt
25. 11. 2000 00.00
Na Geološkem zavodu v Ljubljani so danes javnosti predstavili rezultate projekta Phare o geofizikalnih in geoloških raziskavah na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rezultati geofizikalnih in geoloških raziskav zavračajo dosedanjo predpostavko, da je krški bazen tektonski jarek, omejen s prelomi na severni in južni strani.
Bridgestone prodal manj pnevmatik
10. 11. 2000 00.00
Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.
Tropski viharji terjali več kot 50 žrtev
31. 10. 2000 00.00
Zaradi tropskih viharjev je na jugovzhodu Azije v zadnjih dneh umrlo več kot 50 ljudi. Tajfun Xangsane je na Filipinih terjal najmanj 26 smrtnih žrtev, 30 ljudi pa še pogrešajo. V Indoneziji so zemeljski plazovi, ki so posledica dvodnevnega močnega deževja, pokopali pod seboj najmanj 40 ljudi, reševalci pa se bojijo, da je žrtev plazov še več. Nekontrolirano sekanje gozdov je močno oslabilo trdnost plasti zemlje, zato se je povečala nevarnost zemeljskih plazov. 
Odkrili ostanke človeške naselbine
30. 10. 2000 00.00
Japonski arheologi so odkrili ostanke verjetno najstarejše človeške naselbine na Japonskem. Najdišče se nahaja približno 200 kilometrov severno od Tokia v približno 600 tisoč let stari zemeljski plasti.
SEG opozarja na negativne vplive letalskega prometa na okolje
27. 10. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG) se pridružuje tradicionalni mednarodni akciji Prava cena za letalski promet - nebo ima svoje omejitve, s katero želijo strokovne in nevladne okoljske organizacije iz 18 evropskih držav, Združenih države Amerike, Japonske in Avstralije opozoriti na vse večje negativne vplive letalskega prometa na okolje. Akcijo, ki bo potekala 29. in 30. oktobra, vodi okoljska organizacija Milieu Detensie z Nizozemske. Ob letošnji akciji SEG opozarja slovensko vlado in pristojna ministrstva na okoljske probleme, ki jih povzroča letalski promet v Sloveniji, sporočajo iz SEG. SEG opozarja, da lahko letalskemu prometu, kljub vsem tehnološkim izboljšavam, pripišemo velik del onesnaženega zraka in prisotnosti ogljikovega dioksida v zraku. Izgorevanje kerozina v veliki meri povzroča nastanek tople grede in zmanjševanje ozonske plasti ter s tem naraščanje zemeljske temperature in posledično klimatske spremembe. Problem letalstva pa je tudi hrup kot oblika onesnaževanja. Vlado in pristojna ministrstva SEG opozarja, da se mora na območju Triglavskega narodnega parka in drugih razglašenih krajinskih parkih in zavarovanih območjih Slovenije omejiti ali celo prepovedati nekatere letalske oz. helikoptrske polete za komercialne, športne in turistične namene. Hkrati pa opozarja tudi na hrup in pogostnost letalskega koridorja čez slovensko ozemlje na območju Prekmurja, in sicer na relaciji Lendava-Bogojina-Puconci-Avstrija. Koridor poteka preko bodočega krajinskega parka treh dežel Goričko, zato SEG meni, da bo prevelika pogostnost letal ovirala razvoj ekoturizma in biokmetovanja na tem območju.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Svetovni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2000 00.00
16. septembra je mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga je leta 1987 izbrala Generalna skupščina OZN za počastitev obletnice podpisa Montrealske konvencije, s katero je predpisana stopnja omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Konvencija je bila kasneje dopolnjena z amandmaji, ki so ukrepe še poostrili.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Sluz ni škodljiva za zdravje ljudi
12. 06. 2000 20.13
Po treh letih se je v Jadranskem morju in s tem tudi v slovenskem delu Jadrana ponovno izraziteje pojavila sluz. Podoben pojav smo v zadnjih desetletjih zabeležili leta 1988, 1989, 1991 ter 1997, največje razsežnosti pa je imel leta 1989, so sporočili z Morske biološke postaje (MBP) v Piranu, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Poletni maestral in plimovanje površinske mase sluzi potiska proti obali, kjer se lahko zgostijo v nekaj centimetrov debele sloje. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi, je za STA sporočila vodja raziskovalne enote MBP Alenka Malej.
Srbska opozicija spet na ulicah
15. 05. 2000 19.30
Združena srbska opozicija danes popoldne na Trgu republike pripravlja veliko protestno zborovanje, na katerem se je zbralo približno 20.000 ljudi. Vodja Srbskega gibanja za prenovo (SPO) Vuk Drašković je ob tej priložnosti pozval vse plasti prebivalstva k splošni neposlušnosti oblastem. Zborovanje, ki ga je pripravila združena srbska opozicija, je, tako kot 14. aprila, potekalo pod geslom Konec nasilja - za demokratične volitve. Predsednik Demokratske stranke Zoran Đinđić je pozval navzoče, naj glasno podprejo pogumne pripadnike organizacije Odpor, zatem pa izpostavil, da je današnje protestno zborovanje poslednji opomin oblastem. Đinđić je predstavnike oblasti imenoval ''sile bezumja in kaosa'', ki bi rade zanetile 3. svetovno vojno.
Ladja Progress M1-1 zgorela
27. 04. 2000 16.50
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1, ki je bila skoraj tri mesece združena z orbitalno znanstveno postajo Mir, se je sinoči ob 20.33 po moskovskem času od postaje ločila in po zaviranju vstopila v gostejše plasti ozračja, kjer je zgorela.
Ozonska luknja nad Arktiko
14. 03. 2000 21.24
Japonska meteorološka uprava je sporočila, da je nad Arktiko možno opaziti t.i. ozonsko luknjo - pojav, enak tistemu, ki je znan nad področjem Antarktike.
Izstrelili Endeavour
11. 02. 2000 20.09
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so danes ob 18.45 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39A izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, v katerem je šestčlanska ameriško-nemško-japonska posadka.
Drugo odštevanje za Endeavour
09. 02. 2000 16.01
Sinoči ob 23.30 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred nameravano petkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, prvo letošnjo izstrelitvijo raketoplana.
Ekvadorska prestolnica pod plastjo pepela
26. 11. 1999 19.01
Ekvadorska prestolnica Quito se je davi znašla pod debelo plastjo pepela, potem ko je sinoči izbruhnil bližnji vulkan Guagua Pichincha.
Argentinski Tango Pasion v Ljubljani
07. 11. 1999 18.49
Trideset argentinskih plesalcev, pevcev in instrumentalistov bo v ponedeljek in torek, 8. in 9. novembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v plesnem spektaklu Tango pasion pričaralo ritme in duha te prostrane južnoameriške dežele.