plasti
Potres v Turčiji ''premaknil'' tudi obalo
19. 08. 1999 17.20
Rušilni potres v Turčiji je spremenil tudi geografsko podobo države. Morska gladina ob vzhodni obali Marmarskega morja je močno narasla in preplavila več sto metrov kopnega, predvsem v mestu Golcuk. Pričakujejo, da se morje ne bo več umaknilo in da bo turška obalna črta ostala spremenjena.
Mount Everest nekoč visok 15.000 metrov
23. 07. 1999 08.40
Mount Everest naj bi bil pred milijoni let visok več kot 15 tisoč metrov, je zapisal japonski časopis Asahi Šimbun. Do te ugotovitve je prišel japonski znanstvenik z univerze Kjušu. Analiza kamnitih plasti na gori je namreč pokazala, da je pred približno 20 milijoni let skoraj deset tisoč metrov debela kamnita plast nekdanje gore nenadoma začela drseti, po umiritvi pa je nastal današnji vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta.
Velika piramida v Gizi znova odprta
04. 06. 1999 14.05
V Gizi na jugozahodu Kaira so po 14 mesecih znova odprli veliko Keopsovo piramido, vendar pa je dostop omejen; na dan sprejme le 300 obiskovalcev, prav tako pa je prepovedan vsakršen letalski prelet piramide. Prej si je piramido ogledalo od 600 do 800 ljudi na uro. Aprila lani so največjo od treh piramid v Gizi zaprli zaradi 80-odstotne vlažnosti v notranjosti in tricentimetrske plasti soli na stenah. V zadnjih mesecih so konzervatorji in arhitekti čistili notranjost 4500 let stare, 137 metrov visoke piramide, uredili pa so tudi razsvetljavo in sistem za prezračevanje. Po ugotovitvah arheologov so množice obiskovalcev za piramido škodljive, saj naj bi vsak človek za seboj v piramidi pustil 20 gramov sopare, iz katere nastane škodljiva sol, ki uničuje kamen. Preostali dve veliki piramidi so prenovili že leta 1996 oziroma 1997. Za praznovanje leta 2000 je ob piramidah napovedan veliki spektakel francoskega glasbenika Jean-Michela Jarra.
Da Vincijeva Zadnja večerja ponovno na ogled
28. 04. 1999 11.54
Ena najznamenitejših poslikav na svetu, Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na stenah samostana v Milanu bo po 22 letih restavriranja od danes ponovno na ogled javnosti. Milanski vojvoda Ludovic Sforza je okoli leta 1495 naročil naslikati zadnjo Kristusovo večerjo z 12 apostoli na stene obednice samostana Svete Marije. Delo je bilo končano v treh letih. Da Vinci ni uporabil tehnike freske, temveč je slikal s tempero in oljem, in sicer na dve plasti ometa iz mavca. Vendar pa mavec, lepilo in olje, ki jih je uporabil umetnik, v nasprotju s fresko, ki zidu pusti dihati, zadržujejo vlago v notranjosti zidu. Dodatna vlaga je v obednico prihajala tudi iz kuhinje. Giuseppe Basile iz italijanskega Inštituta za restavracijo je pojasnil, da je poslikava praktično začela propadati, še preden je bila končana. Leta 1799 so samostan spremenili v vojašnico, od leta 1897 pa do druge svetovne vojne je bil v poslopju muzej. V zavezniškem bombardiranju avgusta leta 1943 je bil muzej uničen, Zadnji večerji pa je bilo čudežno prizanešeno. Vsa štiri stoletja je bila poslikava vsakih 30 do 40 let deležna številnih obnovitev. Zadnje restavriranje se je začelo leta 1977.
Poplave v Švici, večja nevarnost plazov v Avstriji, Nemčiji in Švici
22. 02. 1999 17.02
Zaradi novozapadlega snega plazovi v Alpah sedaj ogrožajo tudi doline, ki so doslej veljale za varne, so danes sporočili z bavarskega centra za plazove v Muenchnu. Iz Švice pa zaradi hudega deževja minulo noč poročajo o naraslih rekah v pokrajini Basel in kantonih Aargau in Jura, ki so že poplavile številne ceste, stanovanja in kleti.
''Manj znani'' Berbuč v ljubljanski Mestni galeriji
01. 02. 1999 13.56
V ljubljanski Mestni galeriji bodo nocoj odprli razstavo slik iz polstoletnega opusa Milana Berbuča (1920-1995). Slike so izbrali iz posmrtne retrospektive, ki jo je lani v Zagrebu pripravilo Hrvaško društvo likovnih umetnikov.
Ruska umetnost kmalu na ogled v Kanadi
04. 11. 1998 11.52
Kanadski ljubitelji umetnosti bodo lahko kmalu uživali ob ogledu mojstrovin ruskega muzeja Ermitaž iz St. Peterburga. Na prvem srečanju sveta ustanoviteljev Kanadske fondacije za Ermitaž so se namreč dogovorili o izmenjavi razstav med največjo razstavno galerijo v Kanadi, umetnostno galerijo države Ontario ter slavnim muzejem iz mesta ob Nevi. Fundacija je dala med drugim pobudo za restavratorska dela v Ermitažu in tudi v nekaterih drugih ruskih muzejih. Tako so v okviru omenjenega načrta že nanesli zaščitne plasti na več kot 1000 muzejskih oknih.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Ozonska luknja največja doslej
03. 10. 1998 10.01
Ozonska luknja je v mesecu decembru dosegla rekordno velikost in se poslej prvič razteza tudi nad večjim delom Tihega oceana in Atlantika. Dokazano je, da ozonska luknja povzroča negativne učinke na življenje v vodi. Zaradi tanjše plasti ozona vedno več nevarnih ultravijoličnih žarkov doseže Zemljo. Alge ter druge vodne rastline zaradi močnega ultravijoličnega žarčenja rastejo počasneje. Ker te rastline predstavljajo hrano za ribe in druge morske živali, znanstveniki napovedujejo negativne učinke za zdravje teh živali.
Kroženje ponarejenih bankovcev
02. 10. 1998 15.39
Od 25. septembra se na območju Ljubljane, Celja, Maribora in Novega mesta pojavljajo solidno ponarejeni bankovci za 500 nemških mark serijskih številk AA 1616099 G3, AG 611279 G3, GA 2769033 D7, AD 2205064 D8 in AA 0969960 L4, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Tridnevna zapora cestninske postaje Vrhnika
25. 09. 1998 10.52
Z današnjim dnem so zaradi obsežnejših gradbenih del za ves promet zaprli cestninsko postajo Vrhnika na avtocesti Ljubljana - Kozina. Zapora bo trajalo do vključno nedelje, 27. septembra.
Umetnici Iva-Matija Bitanga in Katarina Toman v Galeriji ŠKUC
01. 09. 1998 13.34
V Galeriji ŠKUC bodo drevi ob 20. uri odprli razstavi Zasebni prostor umetnice Ive-Matije Bitange iz Zagreba ter Paša za oči Katarine Toman iz Ljubljane. Umetnici sta lani prejeli 2. nagrado Bienala mladih umetnikov Sredozemlja na Reki.
Nadaljevanje filma Casablanca; roman Michaela Walsha bo izšel 7. oktobra
31. 08. 1998 13.55
Roman ameriškega pisatelja Michaela Walsha ''Za vedno Casablanca'' bo izšel 7. oktobra. Gre za nadaljevanje slovitega filma Casablanca z Ingrid Bergman in Humphreyem Bogartom v glavnih vlogah, ki je leta 1943 dobil tri oskarje (najboljši film, najbojša režija in najboljša kamera). Walsh, sicer nekdanji novinar in avtor številnih biografij, si je film ogledal kar petnajstkrat. Po filmu so sicer že priredili gledališko predstavo, medtem ko poskusov v prozi doslej še ni bilo. ''Zgodba je enostavno veličastna, saj je hkrati zgodba o vojni, ljubezenska zgodba in kriminalka. V romanu sem moral upoštevati vse tri plasti. Da bi lahko izvedel, kam sta odšla glavna junaka Casablance, potem ko letalo vzleti, sem moral najprej vedeti, od kod prihajata'', je pojasnil Walsh in dodal, da je roman ''Za vedno Casablanca'' prepleten z nizi ''flash-backov''. Walsh upa, da si bodo bralci potem, ko bodo prebrali njegov roman, rekli: ''Film mi je zdaj še bolj všeč, saj glavna junaka bolje razumem.''
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.