plina
Nova uredba o oblikovanju cen plina
16. 01. 2001 00.00
Danes je začela veljati nova uredba o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki jo je vlada sprejela minuli četrtek. Nadomestila je prejšnjo uredbo, s katero je vlada oktobra lani vzpostavila začasni model oblikovanja povprečne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja. Ključnih sprememb ne prinaša, omogoča pa, da se zemeljski plin lahko tudi poceni.
Zvišana prodajna cena plina
09. 01. 2001 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajno ceno plina. Podražitev se odvisno od tarifne skupine odjemalcev giblje med 2,4 in 5,6 odstotka. Dosedanje cene so veljale od 15. novembra lani, tokratna podražitev pa je posledica povečanja cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja Geoplina.
Mraz in sneg ogrožata prebivalce po svetu
08. 01. 2001 00.00
Na Kitajskem divjajo snežni viharji, Sibirijo in Indijo pa je zajel val hudega mraza. V Indiji se je število mrtvih zaradi mraza do danes povzpelo na 136. Na severu Kitajske je bilo zaradi obilnih snežnih padavin od sveta odrezanih več kot 120.000 ljudi, prišlo pa je tudi do številnih nesreč in velikih zastojev v prometu. Na tisoče prebivalcev sibirskih mest Novosibirsk, Irkutsk in Poligus, kjer so se temperature danes spustile do 57 stopinj Celzija pod ničlo, so zaradi okvare na električnem omrežju ostali brez ogrevanja, so poročali ruski mediji.
Energetska kriza v ZRJ
28. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v ZR Jugoslaviji se nadaljuje. V elektrarni Obrenovac sta se pokvarila dva generatorja, kar je v Beogradu povzročilo veliko prometno zmedo, saj zaradi pomanjkanja elektrike niso delovali semaforji. Elektrogospodarstvo Srbije sicer napoveduje, da se bodo razmere uredile po dvodnevnih padavinah, zaradi katerih naj bi narasla gladina Donave in Save. Kljub napovedim o izboljšanju razmer so oblasti napovedale, da bodo elektriko še naprej izklapljali. Srbske oblasti so prebivalce pozvale k varčevanju z električno energijo. Odjemalce v Srbiji so razdelili na štiri skupine, od katerih trem sočasno odklapljajo električno energijo za šest ur.
Snežni viharji v ZDA
28. 12. 2000 00.00
Ledena zima je v južnem in jugozahodnem delu ZDA v različnih nesrečah zahtevala že 16 življenj. Od Montane na severu, do Teksasa na jugu in do Marylanda na vzhodu ZDA napovedujejo nove snežne viharje. Več kot milijon gospodinjstev in lokalov je še vedno brez elektrike. Najhuje so prizadeti predeli v ameriških zveznih državah Oklahoma, Teksas, Arkansas in Nova Mehika.
Uspešna prodaja zemeljskega plina
28. 12. 2000 00.00
Zemeljski plin Slovenija uporablja že 22 let, letos pa se je prvič zgodilo, da bo slovenska plinska družba Geoplin prodala v enem koledarskem letu več kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina. Gre za pomemben dosežek za Slovenijo, saj je zemeljski plin med realno razpoložljivimi energijami gotovo okoljsko najmanj sporen tako v svoji rabi kot v načinu transporta do porabnikov.
Energetska kriza se zaostruje
27. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je včeraj še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo danes ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte so tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Energetska kriza se zaostruje
26. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je danes še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo jutri ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte bodo tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Srbija več ur brez elektrike
25. 12. 2000 00.00
Prebivalci Srbije so bili danes več ur brez elektrike. Srbsko elektrogospodarstvo je sporočilo, da ne more več pokriti potreb po električni energiji. Po vsej Srbiji bodo odslej vsak dan od štiri- do osemurne prekinitve dobave elektrike, je poročal radio B-92.
Podražitev plina v jeklenkah
16. 12. 2000 00.00
Cene utekočinjenega naftnega plina so se danes zvišale za 5,8 odstotka na 226,10 tolarja za kilogram (doslej 213,70 tolarja). Za desetkilogramsko jeklenko je tako potrebno po novem skupaj z vsemi dajatvami odšteti 2261 tolarjev. Vlada je sklep o podražitvi plina v jeklenkah sprejela na četrtkovi seji zaradi delne uskladitve z rastjo nabavnih cen propana in butana oz. utekočinjenega naftnega plina, ki so se od septembra do novembra letos povečale za 29,5 odstotka.
Višja cena utekočinjenega naftnega plina
14. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela uredbo o določitvi najvišje drobnoprodajne cene za utekočinjeni naftni plin, ki bo začela veljati dan po objavi v Uradnem listu. Na podlagi sprejete uredbe se bo drobnoprodajna cena utekočinjenega naftnega plina povečala za 5,8 odstotka na 226,1 tolarja za kilogram. Vlada je povišala cene utekočinjenega naftnega plina zaradi delne uskladitve z rastjo nabavnih cen propana in butana oziroma utekočinjenega naftnega plina, ki so se od septembra do novembra letos povečale za 29,5 odstotka.
Geoplin gradi kompresorsko postajo
12. 12. 2000 00.00
Slovenska plinska družba Geoplin je v začetku leta začela z gradnjo prve kompresorske postaje za zemeljski plin v Sloveniji. Objekt je lociran tik pred Kidričevim, ob cesti Pragersko - Ptuj. Danes so začeli z montažo glavne strojnotehnološke opreme, to je turbine in kompresorja. Naprava bo začela obratovati oktobra 2001. Kot je novinarjem ob ogledu začetka montaže opreme povedal tehnični direktor Geoplina Marjan Eberlinc, je bila že pri načrtovanju kompresorske postaje posebna skrb posvečena morebitnim vplivom na okolje, saj so upoštevani vsi varnostni predpisi s področja plinske tehnike. Naložba je vredna nekaj prek 3,5 milijarde tolarjev, Geoplin pa jo bo financiral iz lastnih sredstev.
Dražja plin in prevoz
09. 12. 2000 00.00
Z današnjim dnem so se zvišale cene prevoza potnikov v ljubljanskem mestnem potniškem prometu in cene plina. Mestna občina Ljubljana je sklepe o podražitvi sprejela 27. novembra. Cene prevozov potnikov v ljubljanskem mestnem prometu bodo tako v povprečju dražje za 9,8 odstotka, cene plina pa za 15,2 odstotka.
Jutri dražja plin in prevoz
08. 12. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem se bodo zvišale cene prevoza potnikov v ljubljanskem mestnem potniškem prometu in cene plina. Mestna občina Ljubljana je sklepe o podražitvi sprejela 27. novembra. Cene prevozov potnikov v ljubljanskem mestnem prometu bodo tako v povprečju dražje za 9,8 odstotka, cene plina pa za 15,2 odstotka.
Uspešno desetletje podjetja Istragas
07. 12. 2000 00.00
Koprska družba Istragas končuje desetletno poslovanje med vodilnimi plinskimi podjetji na slovenskem trgu. Z intenzivnimi nakupi lastniških deležev je Istragas oblikoval skupino plinskih podjetij, ki je na prvem mestu v dejavnosti utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji, je povedal direktor Istragasa Zorko A. Cerkvenik. S povezavami je Istragas dosegel 20-kratno rast prodanih količin utekočinjenega naftnega plina v desetih letih, medtem ko se je obseg celotnih prihodkov v skupini povečal za 17-krat. Do konca jubilejnega leta bodo v Istragasu prodali 23 tisoč ton vseh plinov, v Celjskih plinih pa dogradili novo polnilnico tehničnih plinov.
Uničenje posod s sarinom
03. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so s predstavniki zvezne države Kolorado dosegli dogovor o uničenju šestih jeklenih posodic v velikosti pomaranče s smrtonosnim živčnim plinom sarin, ki so jih 16. decembra odkrili delavci med odstranjevanjem starega železa blizu nekdanjega vojaškega skladišča iz časov hladne vojne. Posodice s sarinom bodo zabetonirali v poseben objekt, ki ga še morajo zgraditi, nato jih bodo razstrelili, strupeni plin pa nevtralizirali s posebnimi kemikalijami.
Število žrtev v potresu naraslo na 27
26. 11. 2000 00.00
Območje azerbajdžanske prestolnice Baku je sinoči prizadel močan potres, ki je po zadnjih podatkih zahteval 27 življenj, 133 oseb pa je bilo ranjenih. Žarišče potresa z močjo 6,5 do 7 stopnje po Richterjevi lestvici je bilo približno 100 kilometrov severno od Bakuja v Kaspijskem morju, sledilo pa mu je še 80 popotresnih sunkov.
MOL o cestno-prometni ureditvi
22. 11. 2000 00.00
Težko pričakovani odlok o cestno-prometni ureditvi, ki med drugim prinaša tudi vnovično uvedbo (ne)popularnega priklepanja nepravilno parkiranih vozil s t. i. lisicami, bo ljubljanski mestni svet obravnaval in najverjetneje tudi sprejel v nadaljevanju novembrske seje, sklicane za ponedeljek, 27. novembra.
Dražja plin in ogrevanje
15. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. Povprečna prodajna cena toplote iz daljinskega ogrevanja je višja za 23 odstotkov, medtem ko se je plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 33 odstotkov.
Gazprom se je umaknil
15. 11. 2000 00.00
Ruski monopolist na področju pridobivanja zemeljskega plina Gazprom se je umaknil iz pogajanj o povečanju lastniškega deleža v največjemu ruskemu neodvisnemu medijskemu podjetju Media-Most, kar je znova sprožilo razprave o svobodi ruskih medijev.
Podražitve ogrevanja in plina
10. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana bo predvidoma sredi prihodnjega tedna zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. V podjetju so tako pripravili predlog zvišanja povprečne prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja za 23 odstotkov, medtem ko se bo plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 32 odstotkov. Obe podražitvi bosta stopili v veljavo dan po objavi v Uradnem listu.
V bližini tankerja opazili madež
04. 11. 2000 00.00
V Rokavskem prelivu so danes opazili 3,6 kilometra dolg in 300 metrov širok madež, ki naj bi ga povzročilo izlitje snovi iz potopljenega italijanskega tankerja Ievoli Sun. Tanker, ki se je zaradi slabega vremena v torek potopil 3,6 kilometrov od obale Normandije na severozahodu Francije, je prevažal 6000 ton kemikalij, od tega 4000 ton zelo strupenega in eksplozivnega stirena. Po prvih ocenah strokovnjakov naj bi šlo na naftni madež.
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Royal Dutch Shell povečuje dobiček
02. 11. 2000 00.00
Čisti dobiček skupine Royal Dutch Shell, drugega največjega zasebnega trgovca z nafto na svetu, je na podlagi višjih cen surove nafte in zemeljskega plina ter nižjih stroškov v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za rekordnih 80 odstotkov, na 3,254 milijarde dolarjev.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Britanski premier na obisku v Španiji
27. 10. 2000 00.00
Španski premier Jose Maria Aznar se je v španski prestolnici sešel z britanskim kolegom Tonyem Blairom. Na srečanju sta Blair in Aznar razpravljala predvsem o temah, povezanih z EU. Premiera sta v skupnem pismu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju med drugim zavzela za popolno liberalizacijo trga elektrike in plina na območju EU do leta 2004, nad katero pa niso navdušene vse članice EU, predvsem Francija. Blairov enodnevni obisk je zaznamoval problem poškodovane britanske jedrske podmornice Tireless, ki je že pet mesecev v pristanišču na Gibraltarju. K pristanku je bila prisiljena zaradi poškodbe sistema za hlajenje reaktorja, za katero se je izkazalo da je večja kot so predvidevali. Španija se je v zvezi s podmornico pritožila, ker iz Londona ni dobila zadosti informacij o tem, kako potekajo popravila podmornice, saj je vlada v Madridu menila, da je odgovorna za zaščito 300.000 ljudi, ki živijo v bližini britanske kolonije Gibraltar.
Od danes dražji plin
21. 10. 2000 00.00
Cene utekočinjenega naftnega plina ter zemeljskega plina iz transportnega omrežja so se danes zvišale - prve za 5,42 odstotka, druge pa za devet odstotkov. Za kilogram plina v jeklenkah je tako namesto dosedanjih 202,70 tolarja potrebno odšteti 213,70 tolarja, kubični meter zemeljskega plina iz transportnega omrežja pa po novem stane 39,48 tolarja.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.