po smrti
Uslužbenci ZN za večjo varnost
31. 05. 2001 00.00
Skupina uslužbencev Združenih narodov je v sredo obiskala Varnostni svet ZN in njegove člane zaprosila, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi osebju svetovne organizacije zagotovili več varnosti pri opravljanju njihovega dela po svetu. Zaposleni si želijo, da ZN v polnem obsegu financira večje varnostne ukrepe, pa tudi, da bi bile države, v katerih se nahajajo delavci ZN, pravno odgovorne za njihovo varnost. V primeru, da varnostnih zagotovil ne bo, pa uslužbenci ZN predlagajo, da v takih državah operacij ZN ne bi izvajali. Od leta 1992 je bilo med opravljanjem dela ubitih 200 civilnih uslužbencev ZN.
Svetovni dan brez tobaka
31. 05. 2001 00.00
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob današnjem Svetovnem dnevu brez tobaka, ki poteka pod naslovom Tobačni dim ubija - očistimo zrak in pljuča, opozarja predvsem na škodljive vplive pasivnega kajenja na zdravje in na neprostovoljno izpostavljenost tobačnemu dimu na delovnem mestu, v gostinskih lokalih in domačem okolju. Kot je povedala Vesna Kerstin Petrič z Urada RS za sodelovanje z WHO, posledice kajenja naraščajo predvsem med ženskami, tako zaradi pasivnega kajenja kot zaradi vedno bolj agresivnega oglaševanja tobačne industrije, pasivnemu kajenju pa so izpostavljeni tudi otroci, po nekaterih ocenah celo polovica vseh otrok. Zato po besedah Petričeve WHO poziva vlade, naj čimprej poostrijo nadzor nad tobakom in omejijo kajenje v javnosti ter prepovejo reklamiranje tobačnih izdelkov.
Sojenje Levstiku se končuje
29. 05. 2001 00.00
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je na obravnavi zoper Vinka Levstika, ki je obdolžen dveh kaznivih dejanj vojnih hudodelstev, zavrnil predlog obrambe, da se iz spisa izloči pričanja oseb, ki so bile v zvezi z obtožbami zoper Levstika pred preiskovalnim sodnikom po uvedbi preiskave leta 1982 zaslišane brez navzočnosti obdolženca. Gre za priče, ki na glavni obravnavi zaradi starosti, bolezni ali smrti ne morejo sodelovati, tožilstvo pa želi z njimi osvetliti predvsem osebnost obdolženca. Na obravnavi so pregledali tudi dokazno gradivo v spisu, naslednja, predvidoma zadnja obravnava, ki bo 14. junija, pa bo potekala v znamenju branja zapisnikov zaslišanj desetih prič pred preiskovalnim sodnikom, tožilec in Levstikova odvetnika pa bodo podali svoje zaključne govore.
Dvajset let po Bobu Marleyu
11. 05. 2001 00.00
11. maja 1981 je v bolnišnici Cedars Of Lebanon v Miamiju za rakom umrl jamajški glasbenik Bob Marley. Kralj reggaeja je umrl na višku priljubljenosti, star 36 let, bojda zaradi posledic poškodbe na palcu noge, ki je nastala zaradi igranja nogometa in se je razvila v rakavo tvorbo. Rak je nato napredoval na pljuča, možgane in trebuh. Nesta Robert Marley, prepričan rastafarijanec, ostaja dvajset let po smrti nepozaben, na Jamajki in drugod se ga še vedno spominjajo s portreti, ki so odtisnjeni na mnogih predmetih, od obeskov za ključe do pivskih kozarcev. Prav tako pa je še vedno močen njegov glasbeni vpliv. Bob Marley se je 6. februarja 1945 rodil temnopolti materi in nekdanjemu britanskemu vojaku.
Nove kršitve Izraelcev
09. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je danes vdrla na avtonomno palestinsko ozemlje na severu Gaze in napadla položaj palestinske policije, je sporočil visoki predstavnik palestinske varnostne službe. Akcija izraelske vojske je v nasprotju z sporazumi o avtonomiji.
Skrivanje matere pod žimnico
08. 05. 2001 00.00
Neka Moskovčanka je svojo mrtvo mater več kot sedem let skrivala pod žimnico v svojem stanovanju, je poročal moskovski časnik. 54-letna Ljuba Sozinova leta 1993 o smrti svoje matere, s katero sta si bili blizu, saj drugih sorodnikov nista imeli, ni obvestila nikogar. Pokojnico je zavila v celofan in jo namestila pod žimnico, pri tem pa je skrbno zračila stanovanje, da ne bi neprijeten vonj zavel k sosedom. Po teh "dolgoletnih pogrebnih slovesnostih" pa se je Sozinova odločila, da svojo skrivnost razkrije sosedom, ki pa so o zadevi takoj obvestili policijo. Policisti so v stanovanju našli kup kosti in ostanke preperelih oblačil. Časnik še piše, da je Sozinova trpela za depresijo.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Amerika v boj proti samomoru
03. 05. 2001 00.00
Ameriški minister za zdravstvo David Satcher je sprožil nacionalno kampanjo proti samomorom, ki so osmi najpogostejši vzrok umiranja Američanov. Vsako leto si vzame življenje 30.000 Američanov, zabeležijo pa tudi 650.000 poskusov samomora. Po statistiki zaradi samomorov umre 50 odstotkov več Američanov, kot pa zaradi umorov. Satcherjeva kampanja predvideva ustanavljanje preventivnih programov v šolah, na delovnih mestih, v zaporih in domovih za ostarele. Največ samomorov je v ameriški zvezni državi Nevada, kjer je Las Vegas, sledijo pa ji Alaska, Wyoming in Montana. Najmanj samomorov je v New Jerseyju in New Yorku.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.
Nesreči v gorah
01. 05. 2001 00.00
Za dva italijanska državljana se je današnje planinarjenje končalo tragično. Pri vzponu na Triglav se je smrtno ponesrečil 38-letni Tržačan, ki je pri vzponu na greben med Malim in Velikim Triglavom zdrsnil čez 300-metrsko steno v smeri doma na Planiki. Planinec se je na Triglav vzpenjal po normalno zavarovani poti, ki pa je bila močno zasnežena.
Sodišče odloča o Pasternakovem arhivu
22. 04. 2001 00.00
Na sodišču v Moskvi poteka sodna obravnava o usodi arhiva ruskega pisatelja in pesnika Borisa Pasternaka (1890-1960). Družina Pasternakove ljubice se je pritožila na odločitev sodišča, ki je lani arhiv vrnilo pisateljevi snahi Nataliji Pasternak. Olga Ivanskaja, ki je bila 14 let Pasternakova ljubica in muza, je hranila rokopise do pisateljeve smrti leta 1960, ko jih je zasegel KGB. Rokopise so shranili v skladišču vladnega arhiva. Ivanskaja, po njej je nastal lik Lare v Doktorju Živagu, je bila istega leta obsojena na osem let v taborišču. Ko so leta 1957 v Italiji objavili roman Doktor Živago, je Pasternak v domovini postal preziran. Leta 1958 so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev, istega leta je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, ki pa jo je zavrnil. Po pisateljevi rehabilitaciji leta 1987 in razpadu Sovjetske zveze štiri leta kasneje se je začel sodni boj za arhiv med Natalijo Pasternak in Olgo Ivanskajo, ki je umrla leta 1995. Sodišče je avgusta lani odločilo v prid ženi Pasternakovega sina Jevgenija, družina Olge Ivanskaje pa se je na sodbo pritožila. Večji del arhiva ni bil še nikoli objavljen.
Nove notarske tarife
21. 04. 2001 00.00
Z današnjim dnem so začele veljati spremembe in dopolnitve notarske tarife, ki v precejšnjem delu pomenijo znižanje veljavne notarske tarife. Minister za pravosodje je soglasje k spremembam, ki jih je odvetniška zbornica sprejela in predlagala konec letošnjega marca, podpisal 5. aprila, pomenijo pa celovito prenovo sistema notarskih tarif. Tarife so tako postale preglednejše, odpraviti pa so skušali tudi možnost različnega obračuna enakih storitev s strani različnih notarjev, do česar je prihajalo zaradi različnega tolmačenja tarife.
Praznovanje Elizabete II.
21. 04. 2001 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. danes praznuje 75. rojstni dan. Monarhinja vlada Britancem že 49 let in je v tem obdobju preživela najrazličnejše krize, pogosto povezane z osebnim življenjem svojih štirih otrok, in kritik glede smisla nadaljnjega obstoja monarhije, pa vendar kljub temu prav ona ostaja eden najbolj trdnih stebrov monarhije.
Spomin na žrtve holokavsta
19. 04. 2001 00.00
Letošnjega pohoda z imenom Pot živih v spomin na Jude, žrtve holokavsta, se je v poljskem mestu Oswiecim, kjer je bilo zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, udeležilo kakih 1200 judovskih študentov. Podobno kot lani se je pohoda udeležilo tudi 400 poljskih študentov, sicer pa so bili udeleženci po podatkih prirediteljev iz 20 držav, med drugim iz Izraela, ZDA, Francije, Kanade, Indije, Češke in Ukrajine.
Končane velikonočne slovesnosti
16. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo danes odpravil na dvodnevni oddih v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu blizu Rima, potem ko je minule dni vodil vse glavne velikonočne obrede. Najpomembnejši med njimi, ki so v Rim privabili največ romarjev z vsega sveta, so bili križev pot okrog Koloseja na veliki petek, velikonočno bedenje v baziliki svetega Petra na veliko soboto ter nedeljska vstajenjska maša in blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu) na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Papež voščil velikonočne praznike
15. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na veliko nedeljo po tradicionalni slavnostni vstajenski maši na Petrovem trgu, kjer se je zbralo okrog 100 tisoč ljudi, blagoslovil mesto in svet (Urbi et Orbi) ter voščil blagoslovljene velikonočne praznike v številnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Po maši je papež v velikonočni poslanici zaželel naj velikonočna luč razsvetli ljudi dobre volje po vsem svetu. "Svet se lahko spremeni, mir je mogoč tudi tam, kjer že predolgo trajajo spopadi: v Jeruzalemu in vsej sveti deželi, pa tudi na Balkanu, kjer naj se konča skrb zbujajoča negotovost," je dejal papež. Janez Pavel II. v svojem apostolskem pismu poudarja, da je letošnja velika noč prva v tretjem tisočletju. Papež vernike spodbuja, naj še naprej trdno verjamejo v trajno prisotnost Kristusa na poti nove evangelizacije. Sveti oče ob tem opozarja, da nova evangelizacija ne sme zaiti s poti zaradi aktualnih problemov ali neuspehov v preteklosti.
Odmevi na zakon o evtanaziji
11. 04. 2001 00.00
V Sloveniji zahtev po uzakonitvi evtanazije doslej še ni bilo, usmrtitev iz usmiljenja pa odklanja tudi društvo Hospic, edino organizirano mednarodno društvo, ki spremlja umirajoče, saj smrt dojema kot naravno dogajanje. "Evtanazija je končanje življenja. Bistveno je razlikovati med ubiti, kar dejansko pomeni evtanazija in pustiti umreti. Pri evtanaziji bolnik tega ne stori sam, ampak to prelaga na zdravnika, tako na koncu zdravnik nosi vso odgovornost za smrt, kar za zdravnika ni lahko," je povedala Metka Klevišar iz društva Hospic.
Preprečil lasten pogreb
10. 04. 2001 00.00
58-letni Cesar Aguilera iz Nikaragve je preprečil svoj lasten pogreb, ki so ga pripravljali njegova soproga in družina. Aguilera se je po tednu, ki ga je preživel na vasi, vrnil domov v mestu Tipitapa zahodno od glavnega mesta Nikaragve, Manague. Ob vrnitvi je odkril, da družina in someščani žalujejo za njim. "Si iz tega ali kakega drugega življenja," je zavpil nek deček, ko ga je zagledal. Zmeda okoli domnevne smrti Aguilere je nastala, potem ko je izginil iz hiše, saj naj bi šel pogledat svoje posestvo na podeželju. Njegova družina, ki se je bala najhujšega, se je napotila v mrtvašnico, kjer pa je prepoznala napačno truplo.
Smrt violonista Buena Vista Social Club
09. 04. 2001 00.00
V 55-letu starosti je sinoči na odru v švicarskem Baslu umrl kubanski violinist in član legendarne glasbene skupine Buena Vista Social Club Pedro Depestre, je danes poročala švicarska agencija ATS. Glasbenik se je po izvedeni solo točki na odru zgrudil, poskusi reanimacije pa so bili kljub navzočemu zdravniku in takojšnjemu prihodu reševalnega vozila neuspešni. Organizatorji festivala Off Beat/JSB in ostali člani kubanske skupine so zaradi Depestrove smrti prekinili koncert, odpovedan je današnji nastop v Kölnu, nadaljevanje turneje pa je negotovo.
Umrl boksar Ahmad Popal
09. 04. 2001 00.00
V Avstraliji je danes umrl profesionalni boksar Ahmad Popal, ki je bil hudo poškodovan v petek na dvoboju v Melbournu, v šestem krogu dvoboja za naslov prvaka zvezne države Victoria v bantamski kategoriji. Popal je v dvoboju s Tonyjem Pappo pri padcu grdo udaril z glavo ob tla. Boksar se po padcu ni več prebudil iz kome.
Mali koraki med ZDA in Kitajsko
09. 04. 2001 00.00
Kitajska in ZDA nadaljujeta pogajanja o usodi posadke ameriškega vohunskega letala. Kitajska še naprej vztraja, da se ji ZDA uradno opravičijo zaradi trčenja ameriškega vohunskega letala s kitajskim lovcem, medtem ko ZDA stopnjujejo zahteve po izpustitvi ameriške posadke. Za danes je napovedano novo srečanje ameriških diplomatov s posadko ameriškega letala, ki je po trčenju 1. aprila zasilno pristalo na vojaškem letališču na kitajskem otoku Hainan. Ameriški veleposlanik na Kitajskem Joseph Pruher je dejal, da od Kitajske še vedno čaka odgovor na prošnjo, naj omogoči srečevanje med diplomati in posadko dvakrat dnevno. Kitajska je v nedeljo dovolila pogovor diplomatov z osmimi člani posadke, ki so ponovno potrdili, da z njimi razen domotožja ni hujšega.
Umiritev razmer v BiH
07. 04. 2001 00.00
Po več krajih hrvaškega dela bosanske federacije se je ponoči nadaljevalo nasilje hrvaških nacionalistov. Po včerajšnjih spopadih v Mostarju vojaki Sforja še naprej stražijo dostop do Hercegovske banke in njenih podružnic, kjer naj bi vodstvo Hrvaškega narodnega sveta skrivalo denar za financiranje odcepitve hrvaškega dela bosanske federacije.
Peking zahteva opravičilo
05. 04. 2001 00.00
Štiri dni po trčenju ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca so odnosi med državama še vedno napeti. Združene države so sicer izrazile obžalovanje zaradi smrti kitajskega pilota, vendar pa uradni Peking pa še vedno zahteva opravičilo za nesrečo.
32 romarjev poteptanih do smrti
02. 04. 2001 00.00
Med obredi v muslimanskem templju v pokrajini Pandžab v Pakistanu je bilo poteptanih vsaj dvaintrideset romarjev. Do prerivanja je prišlo malo pred polnočjo v noči na nedeljo, ko je tisoče romarjev krenilo skozi Rajska vrata (Behišti Darvaza) v mestu Pak Pattan, ki so jih odprli v čast letošnjega praznika znanega kot "urs". Po podatkih pakistanskih oblasti je še vsaj 125 ljudi ranjenih. Verniki verjamejo, da si bodo s prehodom skozi Rajska vrata po smrti zaslužili mesto v raju.
Preiskava o smrti Jurija Gagarina
28. 03. 2001 00.00
O vzroku za smrt Jurija Gagarina se bo določno mogoče izreči šele takrat, ko bo glavno vojaško tožilstvo zadevo o njegovi smrti odprlo za javnost, je ob 33-letnici smrti prvega vesoljca izjavil nekdanji vojaški tožilec Andrej Suhomlinov.
BSE je precej lažje prenosljiva
21. 03. 2001 00.00
Nova različica Creutzfeldt-Jakobove bolezni, človeška različica bolezni norih krav BSE, se lahko prenaša tudi z okuženimi mesarskimi noži, je danes poročal britanski BBC, sklicujoč se na poročilo britanskih znanstvenikov. Študija, ki naj bi jo uradno objavili drevi, ugotavlja, da se bolezen prenaša lažje, kot so menili doslej, in da lahko do prenosa pride tudi prek instrumentov za rezanje. Po mnenju strokovnjakov za mikrobiologijo je ta novica izjemno zaskrbljujoča.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Potrjena začasna izpustitev Pinocheta
14. 03. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika Juana Guzmana, ki je v ponedeljek odredil začasno izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinochetovi odvetniki bodo v zameno za začasno izpustitev plačali varščino v višini dveh milijonov čilskih pesov (približno 3400 ameriških dolarjev). Preiskovalni sodnik Guzman ni pojasnil, zakaj se je odločil, da bo po 40 dneh 85-letnega Pinocheta začasno izpustil iz hišnega pripora..
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.