podmornice
Dvigovanje Kurska oteženo
24. 09. 2001 00.00
Za ta teden načrtovani dvig potopljene ruske jedrske podmornice Kursk se je zaradi zapletenih tehničnih predpriprav ponovno zavlekel.
Preizkusili podmorniško balistično raketo
19. 09. 2001 00.00
Z ruske jedrske podmornice Podolsk, ki je del ruske tihooceanske flote, so v torek (18. septembra) izstrelili balistično raketo. Njena konica je po načrtu vojaških priprav ob točno določenem času dosegla poligon Čiža na obrežju Barentsovega morja.
Družine žrtev Kurska za preiskavo
06. 09. 2001 00.00
Družine umrlih članov posadke ruske podmornice Kursk od vojnega tožilstva zahtevajo posebno preiskavo, ker so prepričani, da bi njihove bližnje lahko rešili.
Prekinitev dvigovanja Kurska
05. 09. 2001 00.00
Akcijo dvigovanja jedrske podmornice Kursk so v noči na sredo zaradi tehničnih težav vnovič prekinili.
Zamuda pri dvigovanju Kurska
04. 09. 2001 00.00
Ruska mornarica je danes sporočila, da se bo operacija dvigovanja potopljene jedrske podmornice Kursk končala v mesecu oktobru in ne septembru, kot je bilo predvideno.
Nadaljevanje del na Kursku
20. 08. 2001 00.00
Potapljači so po prvi jesenski nevihti nad Barentsovim morjem nadaljevali priprave za dvig ruske jedrske podmornice Kursk.
Začetek dvigovanja Kurska
15. 07. 2001 00.00
Mednarodna ekipa posebnih potapljačev je sredi Barentsovega morja začela priprave za dvigovanje razbitine ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je z 118 člani posadke potopila 12. avgusta lani. Do sredine septembra naj bi podvodnega velikana s pomočjo posebnega pontona prepeljali do ruske obale. Dvigovanje podmornice naj bi stalo 50 milijonov dolarjev. Pri reševanju sodeluje tudi flotilja ruskih vojaških in oskrbovalnih ladij, potapljači pa naj bi danes pod vodo slikali razbitine 18.000 ton težkega Kurska, da bi pripravili načrt dvigovanja.
Rusi pripravljajo protiraketni sistem
06. 06. 2001 00.00
Rusija pripravlja sistem protiraketne obrambe posebej z Indijo, je po današnjih pogovorih z indijskim obrambnim ministrom Jaswantom Singhom, pristojnim tudi za zunanje zadeve, ki se mudi na obisku v Moskvi, dejal podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov. "Gre za pomemben in zapleten sistem," je po prvem srečanju rusko-indijske medvladne komisije za vojaško-tehnično sodelovanje dejal Klebanov. Kot je še dodal, naj bi sistem, ki bo pokrival celotno indijsko ozemlje, kmalu predstavili tudi vladi v New Delhiju. Sicer sta državi na omenjenem zasedanju tudi podpisali sporazum o dvostranskem vojaškem sodelovanju do leta 2010. Poleg Kitajske je Indija največji kupec ruskega orožja. Rusija se med največjimi izvoznicami orožja na svetu uvršča na četrto mesto za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
Nov načrt za dvig Kurska
25. 05. 2001 00.00
Ruska vlada je objavila nov načrt za dokončne dvig dvajset tisoč ton težke podmornice Kursk. Z akcijo, ki jo bo izvajala nizozemska družba, bodo začeli junija, podmornico pa naj bi na površje dvignili do septembra. Takrat bo tudi mogoče odgovoriti na glavna vprašanja o vzrokih nesreče, ki se je avgusta lani zgodila v Barentsovem morju. Umrlo je vseh 118 članov posadke.
Srečanje Putina in Tanga
29. 04. 2001 00.00
V Moskvi sta se sestala ruski predsednik Putin in kitajski zunanji minister Tang. Govorila sta o odnosih med državama in jih označila za zelo dinamične. Za letos državi napovedujeta intenzivne stike na najvišji ravni, saj naj bi Putin dvakrat obiskal Kitajsko.
Kitajska proti ameriškem orožju za Tajvan
24. 04. 2001 00.00
ZDA za zdaj Tajvanu še ne bodo prodale najmodernejšega radarskega protiraketnega sistema AEGIS, prodale pa mu bodo podmornice in rušilce. Takšna je odločitev ameriškega predsednika Georga Busha.
Podmornica ni škodovala okolju
13. 04. 2001 00.00
Izsledki meritev, ki so jih izvedli strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan med in po prihodu ameriške jedrske podmornice Norfolk v slovenskih ozemeljskih vodah, niso pokazali prav nobenih morebitnih sprememb, ki bi pokazali na povišano sevanje. Gre za pričakovane rezultate, je povedal vodja ekološkega laboratorija z mobilno enota Inštituta Jožef Stefan Rafael Martinčič ter ob tem poudaril, da podmornica na jedrski pogon ni imela prav nobenega vpliva na okolje.
"Jedrska cigara" odplula
06. 04. 2001 00.00
Zgodaj dopoldne je iz koprske luke izplula ameriška jedrska podmornica Norfolk, kmalu za njo pa še njena spremljevalna ladja Emory Land. Kljub temu, da pravkar sprejeti pomorski zakonik prepoveduje ladjam na jedrski pogon plutje po slovenskem teritorialnem morju, so nasprotniki vključevanja v pakt Nato, popoldne pripravili tiskovno konferenco, da se kaj podobnega ne bi še kdaj zgodilo.
Znane podrobnosti o podmornici Norfolku
03. 04. 2001 00.00
Ameriška podmornica Norfolk ni oborožena z jedrskim orožjem, je na novinarski konferenci na krovu spremljevalne ladje Emory S. Land, zasidrane v Kopru, zagotovil poveljnik podmorniške skupine južnega krila Nata Charles Munns. Pojasnil je, da je ameriška vlada v razredu jurišnih podmornic Los Angeles, namenjenih odkrivanju, sledenju in uničevanju nasprotnikovih podmornic in drugih plovil, prepovedala jedrsko oborožitev. Plovila ameriške mornarice so priplula v koprsko pristanišče, ker je s tem ameriška vojska spoznala slovensko kulturo in ljudi, mornarica je spoznala Severni Jadran, posadka podmornice pa je po pol leta stopila na kopno, je povedal poveljnik Munns. SNS pa je izrazila nasprotovanje vplutju ameriške podmornice v slovenske ozemeljske vode.
Jedrska podmornica v Kopru
02. 04. 2001 00.00
Zjutraj je iz italijanskih teritorialnih voda v slovenske vode priplula ameriška podmornica Norfolk. Že od sobote se v pristanišču nahaja spremljevalna ladja Emory's Land. Podmornica bo v Kopru ostala do petka, 6. aprila, po zagotovilih ministrstva za obrambo pa ni oborožena z jedrskim orožjem. Za varnost ob prihodu ameriške jedrske podmornice je bilo po policijskih poročilih na kopnem v pripravljenosti sto uniformiranih policistov, za ukrepanje na morju pa je imela pomorska policija pripravljenih deset plovil s posadkami.
Jutri protest proti jedrski podmornici
01. 04. 2001 00.00
Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".
Napovedani protesti ob prihodu Norfolka
30. 03. 2001 00.00
V koprsko pristanišče je že vplula ameriška bojna ladja Emory's Land kot nekakšna predstraža oziroma spremljevalna ladja podmornice USS Norfolk. Zakaj ji ni takoj sledila jurišna jedrska podmornica iz razreda Los Angeles, kot je bilo napovedano, zaenkrat ni znano. Ta naj bi po zadnjih vesteh priplula v ponedeljek in se v našem morju zadržala teden dni.
Iskanje trupel pogrešanih
16. 02. 2001 00.00
Ameriška jedrska podmornica Greeneville je bila med trčenjem z japonsko ribiško ladjo dve navtični milji zunaj območja, ki je predvideno za vadbo zasilnega dviga na površje. Ameriška obalna straža pa je prenehala aktivno iskati morebitne preživele, kar pomeni, da bodo od danes naprej iskali le še trupla pogrešanih.
Rusija izstrelila medcelinski raketi
16. 02. 2001 00.00
Rusija je izstrelila dve strateški medcelinski raketi, ki sta pristali na območje Kura na polotoku Kamčatka. Eno raketo so izstrelili iz jedrske podmornice v Barentsovem morju, drugo pa z vesoljskega izstrelišča na severu Rusije. Testna izstrelitev raket je bila del vaje ruskih oboroženih sil.
Poročilo o nesreči jedrske podmornice
16. 02. 2001 00.00
Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.
Civilista za krmilom podmornice
14. 02. 2001 00.00
Ameriško ministrstvo za obrambo je potrdilo, da sta ameriško jedrsko podmornico Greeneville v času trčenja z japonsko ribiško ladjo upravljala dva civilista. En civilist pa naj bi bil na komandnem mestu med simulacijo manevra za nujne razmere.
Vzrok za tragedijo Kurska so njena torpeda
13. 02. 2001 00.00
Torpeda na ruski jedrski podmornici Kursk so "neposreden ali posreden" vzrok za katastrofo podmornice, v kateri je življenje izgubilo 118 članov posadke, je danes izjavil namestnik predsednika ruske vlade Ilija Klebanov.
Demonstracije v škotskem oporišču jedrskih podmornic
12. 02. 2001 00.00
Policija je danes aretirala približno 60 demonstrantov, med njimi tudi laburističnega in socialističnega poslanca, ki so skušali vdreti v pomorsko oporišče Faslane na zahodu Škotske, kjer so nameščene britanske jedrske podmornice. Demonstranti –
Trčenje jedrske podmornice z ribiško ladjo
10. 02. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je potrdil, da so se ZDA opravičile Japonski zaradi trčenja ameriške jedrske podmornice z japonsko ribiško ladjo. Do trčenja je prišlo v petek ponoči v bližini otočja Havajev. Na japonski ladji, ki je potonila, je bilo 35 ljudi, med katerimi je bilo tudi več učencev neke ribiške šole. Pripadniki ameriške obalne straže in marinci so rešili 26 oseb, devet pa jih še pogrešajo, med njimi štiri učence in njihova učitelja. Upanja za pogrešane pa je po besedah mornariškega podčastnika tamkajšnje obalne straže Garyja Openshawa vse manj. Devet pogrešanih v času trčenja nahajalo v notranjosti ribiške ladje, ki se je po trčenju s podmornico potopila 550 metrov globoko na morsko dno. 
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.
Reševalna akcija Kurska končana
07. 11. 2000 00.00
Operacija ruskih in norveških potapljačev na potopljeni ruski podmornici Kursk v Barentsovem morju je končana. Ruski in norveški strokovnjaki so nadaljnje poskuse iskanja trupel ponesrečenih mornarjev razglasili za nevarne. Peti prekat je edini, kjer bi še lahko našli trupla, vendar so ta po mnenju vodstva mornarice v potapljačem nedostopnih mestih.
Vstopili v četrti prekat Kurska
05. 11. 2000 00.00
Iz poveljstva ruske severnomorske flote v Murmansku so sporočili, da je danes ruskim in norveškim potapljačem uspelo vstopiti v četrti prekat potopljene ruske jedrske podmornice Kursk.
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —