podmornice

Preiskovanje tretjega prekata Kurska

02. 11. 2000 00.00

Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.

Iz Kurska doslej dvignili 12 trupel

30. 10. 2000 00.00

Ruski potapljači so od minule srede iz jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta potonila v Barentsovem morju, potegnili trupla 12 mornarjev, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske severnomorske flote Vadim Serga. V zadnjih 24 urah so potapljači iz devetega prekata podmornice dvignili osem trupel, je dodal Serga.

Potapljači dvignili še nekaj trupel

29. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske

Obnovili dela na Kursku

28. 10. 2000 00.00

Potapljači so danes kljub slabemu vremenu obnovili reševanje trupel na potopljeni ruski podmornici Kursk, ki leži na dnu Baretsovega morja, je sporočilo poveljstvo severnomorske flote.

Denarna pomoč za dvig Kurska

27. 10. 2000 00.00

Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.

Britanski premier na obisku v Španiji

27. 10. 2000 00.00

Španski premier Jose Maria Aznar se je v španski prestolnici sešel z britanskim kolegom Tonyem Blairom. Na srečanju sta Blair in Aznar razpravljala predvsem o temah, povezanih z EU. Premiera sta v skupnem pismu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju med drugim zavzela za popolno liberalizacijo trga elektrike in plina na območju EU do leta 2004, nad katero pa niso navdušene vse članice EU, predvsem Francija. Blairov enodnevni obisk je zaznamoval problem poškodovane britanske jedrske podmornice Tireless, ki je že pet mesecev v pristanišču na Gibraltarju. K pristanku je bila prisiljena zaradi poškodbe sistema za hlajenje reaktorja, za katero se je izkazalo da je večja kot so predvidevali. Španija se je v zvezi s podmornico pritožila, ker iz Londona ni dobila zadosti informacij o tem, kako potekajo popravila podmornice, saj je vlada v Madridu menila, da je odgovorna za zaščito 300.000 ljudi, ki živijo v bližini britanske kolonije Gibraltar.

Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo

26. 10. 2000 00.00

Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so

Na Kursku našli tri trupla mornarjev

25. 10. 2000 00.00

Potapljači so danes v jedrski podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja, našli trupla treh mornarjev, je sporočil načelnik generalštaba severne flote Mihail Mocak.

Izvrtali odprtino v Kursk

25. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.

Nadaljevanje reševanja trupel iz Kurska

23. 10. 2000 00.00

Po besedah tiskovnega predstavnika ruske severne flote ruski in norveški potapljači danes nadaljujejo dela na potopljeni podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja. Potem ko so morali reševanje trupel 118 članov posadke podmornice včeraj zaradi neurja prekiniti, je danes vreme spet nekoliko prijaznejše.

Potapljači na poti proti razbitinam

21. 10. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.

London umaknil 12 jedrskih podmornic

21. 10. 2000 00.00

Britanska mornarica je zaradi varnostnih pomanjkljivosti v hladilnem sistemu reaktorja ene od jedrskih podmornic iz svoje operativne flote umaknila dvanajst jedrskih podmornic tipa trafalgar. To je v današnji izdaji britanskega časopisa Times potrdilo tudi britansko zunanje ministrstvo. Državni sekretar John Spellar je izjavil, da so težave omenjenih podmornic "resnejše kot so domnevali."

Dvig trupel iz potopljene podmornice

20. 10. 2000 00.00

Podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov je danes sporočil, da se bo operacija dvigovanja trupel 118 mornarjev z jedrske podmornice Kursk začela 24. ali pa 25. oktobra. Po njegovih besedah naj bi se pripravljalna dela predvidoma končala 23. oktobra.

Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden

18. 10. 2000 00.00

Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno

Harrison Ford v filmu o ruski jedrski podmornici

16. 10. 2000 00.00

Ameriški igralec Harrison Ford bo igral v K-19: The Widowmaker, filmu o nesreči, do katere je dejansko prišlo na poskusni plovbi prve ruske jedrske podmornice leta 1961. Film bodo začeli snemati februarja v Rusiji, Kanadi in na Islandiji. Opisuje pa, kako se kapitan podmornice (Harrison Ford) sredi severnega Atlantika trudi preprečiti jedrsko eksplozijo, ki bi lahko izzvala vojno z ZDA. Producentska družba National Geographic Features in režiserka Kathryn Bigelow že štiri leta sodelujejo pri tem projektu, ki je zasnovan na spominih preživelih iz nesreč te podmornice.

Kursk s trupli bodo dvignili na suho

19. 09. 2000 00.00

Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.

Ruska duma o podmornici Kursk

15. 09. 2000 00.00

Na predlog parlamentarnega odbora za obrambo je ruska duma danes načelno sprejela resolucijo, v kateri je vladi priporočila, naj v zvezi z nesrečo jedrske podmornice Kursk sprejme posebne ukrepe. Poslanci so od predsednika Vladimirja Putina zahtevali, naj v komisijo, ki preiskuje vzroke nesreče podmornice, vključi tudi predstavnike dume.

Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk

13. 09. 2000 00.00

Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.

Američani predali vohunske zapise

07. 09. 2000 00.00

Predstavniki ameriške vojaške mornarice so ruskim oblastem predali zvočni zapis, ki sta ga posneli ameriški podmornicami. Zapis naj bi končno razkril vzroke za nesrečo jedrske podmornice Kursk, ki se je zgodila pred slabim mesecem dni. Predaja tako občutljivih podatkov je precedens v delovanju tajnih služb, saj ameriška mornarica na ta način razkriva svoje zmogljivosti zbiranja visoko zaupnih informacij.

Nevarnost uhajanja radioaktivnih snovi

01. 09. 2000 00.00

Nekdanji svetovalec ruskega predsednika Jelcina za okoljevarstvena vprašanja ocenjuje, da se uhajanju radioaktivnih snovi s potopljene podmornice Kursk ne bo mogoče izogniti. Po njegovem mnenju bo odprtje dela podmornice, kjer se nahaja reaktor in kjer so tudi trupla mornarjev, povzročilo uhajanje radioaktivnih snovi. Trupla 118 članov posadke bodo skušali dvigniti konec septembra.

Dvig podmornice v začetku septembra?

29. 08. 2000 00.00

Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.

Nesrečo Kurska povzročila malomarnost

28. 08. 2000 00.00

Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.

Simboličen pokop članov posadke Kurska

25. 08. 2000 00.00

Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.

Dvig Kurska šele prihodnje leto

23. 08. 2000 00.00

Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.

Kučan in Podobnik poslala sožalni brzojavki

22. 08. 2000 00.00

Predsednik republike Milan Kučan je ob tragični nesreči ruske jedrske podmornice Kursk danes poslal brzojavko ruskemu predsedniku

Dan žalovanja za mornarji s Kurska

22. 08. 2000 00.00

Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.

Rusija potrdila smrt vseh mornarjev

21. 08. 2000 00.00

Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.

Ena od loput Kurska nepoškodovana

20. 08. 2000 00.00

Bo pomoč na dnu morja prepozna

20. 08. 2000 00.00

Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice

Norveški potapljači prvič do Kurska

20. 08. 2000 00.00

Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.