podpisa
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Vzpostavljanje zračne povezave z ZRJ
10. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je danes soglasno strinjal z vladno pobudo za sklenitev dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Da bi do zračne povezave čimprej prišlo, je odbor dovolil začasno uporabo sporazuma že z dnem podpisa in ne šele z uveljavitvijo, za katero bo nujna ratifikacija sporazuma v parlamentih obeh držav. Po pričakovanju slovenske strani naj bi se pogajanja o sklenitvi sporazuma začela še ta mesec.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Predsednik Kučan v Sarajevu
01. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je v okviru neuradnega delovnega obiska v Sarajevu srečal s člani predsedstva Bosne in Hercegovine. Kučan in predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić, ki sta v prostorih predsedstva BiH novinarje seznanila z vsebino enournega pogovora, sta poudarila visoko stopnjo soglasja glede ključnih vprašanj v odnosih med državama in stabilizacije razmer v regiji.
Jekimov podaljšal pogodbo z US Postal
29. 11. 2000 00.00
Olimpijski prvak Rus Vjačeslav Jekimov je podaljšal pogodbo s kolesarsko ekipo US Postal. "Nihče ne bi zavrnil podpisa pogodbe s takim športnikom, kot je Vjačeslav," je dejal Dan Osipow, tiskovni predstavnik najboljše ameriške ekipe, v kateri je tudi Američan Lance Armstrong. Štiriintridesetletni Jekimov je bil pred OI v Sydneyju že olimpijski prvak. Leta 1988 je bil v Seulu član zmagovite ekipe nekdanje Sovjetske zveze.
V Daytonu o vojnih zločincih
19. 11. 2000 00.00
Komisija strokovnjakov, ki se ukvarja s prihodnostjo Balkana, je ob robu dvodnevne konference ob peti obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki se je včeraj končala v istoimenskem mestu v Ohiu, predlagala, naj bo vsakršna pomoč ZR Jugoslaviji pogojena z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo
195144ukanović danes v Sloveniji
15. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
195144ukanović prihaja v Slovenijo
14. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo jutri na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Volitve v BiH
11. 11. 2000 00.00
V BiH potekajo tretje splošne volitve od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. Nekaj več kot dva milijona volilnih upravičencev bo med 6000 kandidati iz 44 političnih strank, ene koalicije, treh list neodvisnih kandidatov ter šestimi neodvisnimi kandidati volilo poslance na vseh ravneh, v Republiki srbski pa bodo volili še predsednika in podpredsednika. V Srebrenici bodo potekale še občinske volitve, ki jih aprila niso izvedli, ker se do takrat še ni oblikovala občinska skupščina.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
V soboto volitve v BiH
09. 11. 2000 00.00
V Bosni in Hercegovini bodo v soboto potekale tretje splošne volitve od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. 2,46 milijona volilnih upravičencev bo med 6000 kandidati iz 44 političnih strank, ene koalicije, treh list neodvisnih kandidatov ter šestimi neodvisnimi kandidati volilo poslance na vseh ravneh (države, dveh entitet in kantonov), v Republiki srbski pa bodo volili še predsednika in podpredsednika. V Srebrenici bodo potekale še občinske volitve, ki jih aprila niso izvedli, ker se do takrat še ni oblikovala občinska skupščina, ki so jo nato julija oblikovali.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
23. 10. 2000 00.00
Predstavniki Nafte Lendava s slovenjgraškim podjetjem Ekopur usklajujejo še zadnje podrobnosti pogodbe o prodaji svojega 4,77-odstotnega lastniškega deleža v podjetju Geoplin. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo že kmalu, vendar pa predstavnik za odnose z javnostmi Nafte Štefan Prša ni mogel potrditi, ali se bo to zgodilo že danes. Ekopur, ki je v lasti avstrijske investicijske družbe, je bil doslej polodstotni lastnik Geoplina. Po novem naj bi tako postal več kot petodstotni lastnik Geoplina, za kar je potreboval - in tudi dobil - soglasje države.
Koštunica jutri v Sarajevo
21. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se bo jutri na letališču v Sarajevo srečal s člani skupnega predsedstva BiH, so po poročanju agencije Tanjug danes sporočili iz urada novega predsednika ZRJ. Koštunica bo na kratko srečanje prispel s helikopterjem iz Trebinja v Republiki Srbski, kjer se bo udeležil verske slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dunčića.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Kučan odgovoril Peterletu
05. 10. 2000 00.00
Iz predsednikovega urada so, potem ko je zunanji minister Lojze Peterle v pismu predsednika države Milana Kučana znova pozval k podpisu ukaza o odpoklicu nekaj veleposlanikov, sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, pač ga je odložil.
NKBM z Rekarjem o Palomi
04. 10. 2000 00.00
Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe (SRD) Marjan Rekar in predsednik uprave Palome Aleš Mikeln sta se včeraj na sedežu Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) sestala s predstavniki banke. Kot je povedal Rekar, so z NKBM dosegli dogovor, da SRD predstavi banki tri pisne predloge za rešitev Palome. NKBM bo sprejela tisto ponudbo, ki ji bo najbolj ustrezala, in Rekar meni, da bo prišlo do sporazuma in podpisa pogodbe glede terjatev banke do Palome v roku 14 dni.
Rafinerija pred podpisom posla
02. 10. 2000 00.00
Med družbo Nafta Lendava in tujim partnerjem potekajo zaključne aktivnosti za podpis triletne pogodbe o predelavi surove nafte v naftne
Sodelovanje med ŠOU in UCL
28. 09. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani in University College London (UCL) sta popoldne v Londonu podpisala memorandum o medsebojnem sodelovanju. V imenu ŠOU v Ljubljani sta se podpisa udeležila direktor in predsednik te organizacije Simon Zore in Matej Poljanšek, v imenu jezikovnega centra UCL pa direktorica londonske univerze Dolores Ditner. Ob podpisu je bil navzoč tudi slovenski veleposlanik v Londonu Marjan Šetinc, so sporočili iz ŠOU v Ljubljani.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Svetovni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2000 00.00
16. septembra je mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga je leta 1987 izbrala Generalna skupščina OZN za počastitev obletnice podpisa Montrealske konvencije, s katero je predpisana stopnja omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Konvencija je bila kasneje dopolnjena z amandmaji, ki so ukrepe še poostrili.
Clinton prispel v Tanzanijo
28. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v
SDS ne bo podpisala tripartitnega sporazuma
23. 08. 2000 00.00
Izvršilni odbor SDS je na popoldanski seji med drugim sklenil, da stranka ne bo podpisala tripartitnega sporazuma o urejanju razmerij pri delu vlade. Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik SDS Janez Janša, je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka zavrnila praktično vse njihove dopolnitve sporazuma, kar je po njihovem mnenju dokaz, da so se tudi oni ogradili od podpisa omenjenega sporazuma.
Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo.
Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo. Trditve predsednika socialdemokratov Janeza Janše, da so kadrovske rešitve dva tedna "stale" zato, ker SDS ni pristala, da se za direktorico urada za žensko politiko imenuje ženo ministra iz stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je Zagožen označil, kot "privlečene za lase". Dodal je, da je temu nasprotoval predvsem Lojze Peterle, ker mu ni bila "všeč" izbira ženske zveze pri stranki SLS+SKD. Imel naj bi drugo kandidatko, ki jo je po Zagožnovih besedah Janša podpiral, omenjena zadeva pa naj bi se zavlekla zaradi tega. Sicer pa je bila skupna odločitev, da se v uradu za žensko politiko tudi s kadrovsko spremembo spremeni politika tega urada, tako da bo bolj odprt za vse pobude, je dejal Zagožen. Za novoustanovljeno stranko premiera Bajuka pa je Zagožen dejal, da bo na jesenskih volitvah deloma posegla v bolj konzervativni del bivših krščanskih demokratov, medtem ko v večino volilnega telesa ne bo.
Podpis tripartitnega dogovora nujen
04. 08. 2000 19.48
Za učinkovitost sedanje vlade, ki ima težave s tem, kako naj sprejema svoje odločitve, je nujen podpis tripartitnega dogovora o njenem delovanju do konca mandata, je na današnji novinarski konferenci poudaril prvak SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in vodja njene poslanske skupine Franc Zagožen. Po njegovih besedah je SLS+SKD osnutek dogovora - na Zagožnovo prošnjo ga je pripravil minister brez listnice Tone Jerovšek - že priporočeno poslala SDS, zato v združeni stranki upajo, da bo ta podpisan že v nekaj dneh. O nujnosti podpisa dogovora se je prepričal tudi premier Andrej Bajuk, je pripomnil prvak SLS+SKD.