podpore
Danes predlog proračuna
26. 02. 2001 00.00
Vlada naj bi v DZ predvidoma vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oziroma 1,08 odstotka BDP. Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja.
Jutri v parlamentu predlog proračuna
25. 02. 2001 00.00
Vlada bo v DZ predvidoma jutri vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oz. 1,08 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, so potrdili v finančnem ministrstvu. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja. Finančni minister Anton Rop je tedaj povedal, da je bila glavna težava pri sestavljanju letošnjega proračuna množica neplačanih računov iz konca preteklega leta. Neporavnanih obveznosti iz leta 2000, ki jih bo potrebno plačati z letošnjega proračuna, je namreč ostalo kar za 22 milijard tolarjev. Vsaj tolikšen, če ne celo nekajkrat višji znesek pa si vlada obeta od podelitve koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/ITS-2000. Uredbo o podelitvi koncesij je vlada sprejela na svoji zadnji seji, podeliti pa namerava največ tri.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Bush brez trdne podpore
23. 02. 2001 00.00
Davčne olajšave ameriškega predsednika Georga Busha podpira 43 odstotkov Američanov, nasprotuje pa jim 34 odstotkov, je pokazala anketa raziskovalnega centra Pew, kar pomeni, da zamisel ameriškega predsednika še ni prodrla. Večina Američanov je namreč prepričanih, da bodo davčne olajšave bolj koristile bogatim kot pa vsem ostalim slojem prebivalstva.
Slovenija in Slovaška zadržani?
19. 02. 2001 00.00
Predlog avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldnerjeve o strateškem partnerstvu s sosednjimi državami je v Sloveniji in na Slovaškem naletel na "zadržano odobravanje in nezaupljivost", v današnji izdaji piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Med obiskom slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde minuli konec tedna v Ljubljani je bilo iz izjav slovenskega premiera Janeza Drnovška in slovaškega gosta razbrati, da Slovenija in Slovaška "načelno podpirata" zamisel avstrijske zunanje ministrice. Drnovšek je sicer pripomnil, da podrobnosti predloga še ne pozna, vendar pa "je krepitev srednjeevropske identitete v okviru prihodnjih evropskih struktur v interesu Slovenije".
Ministrica Rihterjeva v Celju
16. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter se je z vodstvom celjske občine pogovarjala o skupnih projektih države in knežjega mesta. Poudarila je, da se bodo letos vsi javni kulturni zavodi še vedno financirali iz državnega proračuna, občine pa morajo do konca maja pripraviti ustrezne projekte, če želijo za njihovo izvedbo zagotoviti dovolj finančne podpore. "Kmalu se bomo začeli pogovarjati o načinu financiranja javnih kulturnih ustanov za leto 2002, ki naj bi potekalo nekoliko drugače, saj naj bi že ob koncu leta državni zbor sprejel zakon o regijah. V ministrstvu bomo pripravili tudi koncept razvoja kulturnih ustanov in se s to strategijo čez približno mesec dni znova podali na teren," je dejala Rihterjeva.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
Rupel o položaju Slovencev na Hrvaškem
13. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v Ljubljani sestal s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med državama. Po njegovih besedah sta osrednja problema s katerima se trenutno srečujejo Slovenci na Hrvaškem finančne težave in neurejen status slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub temu pa lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo "pozitivno spremembo".
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Misija ZN prispela v Izrael
10. 02. 2001 00.00
V Izrael je prispela tričlanska komisija Združenih narodov, ki bo prihodnji teden preučevala položaj v Gazi in na Zahodnem bregu in ocenila poročila o kršenju človekovih pravic na tem območju. Misija bo svoje ugotovitve predstavila v poročilu na prihodnjem zasedanju Komisije ZN za človekove pravice, ki bo 19. marca v Ženevi. Izraelska vlada je sodelovanje z omenjeno misijo zavrnila. Medtem so se na Zahodnem bregu in v Gazi nadaljevali spopadi med izraelskimi vojaki in Palestinci. V spopadih je bilo ranjenih pet Palestincev.
Veto na zakon o preoblikovanju PCP
09. 02. 2001 00.00
Zaradi sprejemanja odločitve na korespondenčni seji je že protestiral minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Odločitev redne seje sveta naj bi bila jasna. Veto s 15 glasovi za in 15 proti ni dobil podpore. Predsedstvo sveta je veto posredoval predsedniku zbora Borutu Pahorju, ki je povedal, da je veto sprejel, zato bo na prvem kolegiju predsednika zbora, ta bo najverjetneje prihodnji torek, predlagal, da poslanci o predlogu zakona znova glasujejo, po možnosti že na tretji redni seji, ki je sklicana za 20. februar. Pred tem se bo moralo do veta opredeliti tudi matično delovno telo, odbor za finance in monetarno politiko, kjer pa so bili poslanci do predloga vlade, da prostocarinske prodajalne zapre s prvim junijem, skeptični.
Glasovanje o zaščitnem zakonu
07. 02. 2001 00.00
Italijanski senat je v dopoldanskem delu zasedanja sprejel 10., 11., 12., 13. in 14. člen zaščitnega zakona od skupaj osemindvajsetih. Glasovanje se bo nadaljevalo ob 18.30, vendar še ni znano, ali bodo senatorji že nocoj potrdili celotni zakon.
Podružnica Hermes SoftLaba tudi na Madžarskem
07. 02. 2001 00.00
S prvim februarjem je v Budimpešti začela delovati novoustanovljena podružnica največje slovenske programske hiše, podjetja Hermes Softlab. V njej je zaposlenih 18 računalniških strokovnjakov, ki so že pred tem sodelovali s skupino Hermes Softlab, višina investicije v podjetje HSL Hungary pa bo v naslednjih dveh letih dosegla pol milijona evrov. Madžarska je tako, poleg Združenih držav Amerike, Nemčije in BiH, četrta država, v kateri je skupina Hermes Softlab odprla svojo podružnico.
V Izraelu pripravljeni na napade
05. 02. 2001 00.00
V Izraelu je 15 tisoč pripadnikov varnostnih sil dan pred jutrišnjimi volitvami za predsednika vlade, v popolni pripravljenosti. Številne teroristične organizacije so namreč zagrozile z napadi na civiliste. V noči na nedeljo pa so Izraelci ubili Palestinca, ki je poizkušal v Izrael pretihotapiti 15 kilogramov eksploziva.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.
Podprli preoblikovanje prostocarinskih prodajaln
30. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je na predlog vlade z desetimi glasovi proti trem kot rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo v trgovine z običajnimi davčnimi in carinskimi obveznostmi podprl 1. junij letos. Državni zbor bo zakonsko podlago za takšen ukrep obravnaval na potekajoči redni seji, predvidoma jutri, in po pričakovanjih ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja bo parlament zakon tudi sprejel.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Pobuda za razpis referenduma
26. 01. 2001 00.00
Predsednik Deželne stranke Štajerske Albert Erjavičnik je kot predstavnik petih zunajparlamentarnih strank danes v prostorih državnega zbora podpredsednici DZ Irmi Pavlinič Krebs izročil pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Za pobudo, ki jo je podpisalo 267 državljanov, so se po Erjavičnikovih besedah odločili, ker bi bila z ukinitvijo predhodnega referenduma, ki naj bi jo predvideval predlog omenjene novele zakona - tega je v zakonodajni postopek predložila vlada - ogrožena neposredna demokracija v Sloveniji.
Koštunica se je sestal z Nano
23. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je minuli torek med uradnim obiskom v Atenah sestal z vodjo albanske vladajoče Socialistične stranke Fatosom Nano, je danes v Tirani dejal tiskovni predstavnik stranke Emin Barci. Sogovornika sta se med srečanjem, prvim na tako visoki ravni po letu 1997, pogovarjala o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama, je še dejal Barci.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose
19. 01. 2001 00.00
ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Manj gospodarske pomoči Izraelu
19. 01. 2001 00.00
Izrael in Združene države Amerike so danes podpisali sporazum o postopnem prenehanju ameriške gospodarske pomoči Izraelu. Hkrati z zmanjševanjem gospodarske pomoči sta se državi dogovorili tudi za postopno rast vojaške podpore Izraelu.
Kučan predlagal kandidate
17. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v državni zbor poslal predlog, naj ta določi tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arneja Mavčiča, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Antona Pereniča in sedanjega sodnika evropskega sodišča v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča.
Kučan končal posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank posvetoval o izboru kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidatov je pet, in sicer Silvo Devetak, Peter Jambrek, Arne Mavčič, Anton Perenič in Boštjan M. Zupančič. Predsednik države mora državnemu zboru do jutri predlagati najmanj tri kandidate, ki pa morajo vsak posamično dobiti večino.
Na Portugalskem volijo predsednika
14. 01. 2001 00.00
Na Portugalskem danes okoli 8,7 milijona volilnih upravičencev izbira predsednika države. Javnomnenjske raziskave, ki so bile opravljene v petek med 4655 volilci, kažejo, da bo Portugalsko tudi prihodnjih pet let najverjetneje vodil kar dosedanji predsednik Jorge Sampaio.
Podpora Čokovi
10. 01. 2001 00.00
Pred pristojnim parlamentarnim odborom se je uspešno predstavila še Lucija Čok, tretja od štirih kandidatov oziroma kandidatk za nove ministre. Ministrica za šolstvo in šport bo v primeru podpore državnega zbora prevzela nadzor še nad področjem znanosti.
Beblerjeva ni dobila podpore
19. 12. 2000 00.00
Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.