podpore
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Misija ZN prispela v Izrael
10. 02. 2001 00.00
V Izrael je prispela tričlanska komisija Združenih narodov, ki bo prihodnji teden preučevala položaj v Gazi in na Zahodnem bregu in ocenila poročila o kršenju človekovih pravic na tem območju. Misija bo svoje ugotovitve predstavila v poročilu na prihodnjem zasedanju Komisije ZN za človekove pravice, ki bo 19. marca v Ženevi. Izraelska vlada je sodelovanje z omenjeno misijo zavrnila. Medtem so se na Zahodnem bregu in v Gazi nadaljevali spopadi med izraelskimi vojaki in Palestinci. V spopadih je bilo ranjenih pet Palestincev.
Veto na zakon o preoblikovanju PCP
09. 02. 2001 00.00
Zaradi sprejemanja odločitve na korespondenčni seji je že protestiral minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Odločitev redne seje sveta naj bi bila jasna. Veto s 15 glasovi za in 15 proti ni dobil podpore. Predsedstvo sveta je veto posredoval predsedniku zbora Borutu Pahorju, ki je povedal, da je veto sprejel, zato bo na prvem kolegiju predsednika zbora, ta bo najverjetneje prihodnji torek, predlagal, da poslanci o predlogu zakona znova glasujejo, po možnosti že na tretji redni seji, ki je sklicana za 20. februar. Pred tem se bo moralo do veta opredeliti tudi matično delovno telo, odbor za finance in monetarno politiko, kjer pa so bili poslanci do predloga vlade, da prostocarinske prodajalne zapre s prvim junijem, skeptični.
Glasovanje o zaščitnem zakonu
07. 02. 2001 00.00
Italijanski senat je v dopoldanskem delu zasedanja sprejel 10., 11., 12., 13. in 14. člen zaščitnega zakona od skupaj osemindvajsetih. Glasovanje se bo nadaljevalo ob 18.30, vendar še ni znano, ali bodo senatorji že nocoj potrdili celotni zakon.
Podružnica Hermes SoftLaba tudi na Madžarskem
07. 02. 2001 00.00
S prvim februarjem je v Budimpešti začela delovati novoustanovljena podružnica največje slovenske programske hiše, podjetja Hermes Softlab. V njej je zaposlenih 18 računalniških strokovnjakov, ki so že pred tem sodelovali s skupino Hermes Softlab, višina investicije v podjetje HSL Hungary pa bo v naslednjih dveh letih dosegla pol milijona evrov. Madžarska je tako, poleg Združenih držav Amerike, Nemčije in BiH, četrta država, v kateri je skupina Hermes Softlab odprla svojo podružnico.
V Izraelu pripravljeni na napade
05. 02. 2001 00.00
V Izraelu je 15 tisoč pripadnikov varnostnih sil dan pred jutrišnjimi volitvami za predsednika vlade, v popolni pripravljenosti. Številne teroristične organizacije so namreč zagrozile z napadi na civiliste. V noči na nedeljo pa so Izraelci ubili Palestinca, ki je poizkušal v Izrael pretihotapiti 15 kilogramov eksploziva.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.
Podprli preoblikovanje prostocarinskih prodajaln
30. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je na predlog vlade z desetimi glasovi proti trem kot rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo v trgovine z običajnimi davčnimi in carinskimi obveznostmi podprl 1. junij letos. Državni zbor bo zakonsko podlago za takšen ukrep obravnaval na potekajoči redni seji, predvidoma jutri, in po pričakovanjih ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja bo parlament zakon tudi sprejel.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Pobuda za razpis referenduma
26. 01. 2001 00.00
Predsednik Deželne stranke Štajerske Albert Erjavičnik je kot predstavnik petih zunajparlamentarnih strank danes v prostorih državnega zbora podpredsednici DZ Irmi Pavlinič Krebs izročil pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Za pobudo, ki jo je podpisalo 267 državljanov, so se po Erjavičnikovih besedah odločili, ker bi bila z ukinitvijo predhodnega referenduma, ki naj bi jo predvideval predlog omenjene novele zakona - tega je v zakonodajni postopek predložila vlada - ogrožena neposredna demokracija v Sloveniji.
Koštunica se je sestal z Nano
23. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je minuli torek med uradnim obiskom v Atenah sestal z vodjo albanske vladajoče Socialistične stranke Fatosom Nano, je danes v Tirani dejal tiskovni predstavnik stranke Emin Barci. Sogovornika sta se med srečanjem, prvim na tako visoki ravni po letu 1997, pogovarjala o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama, je še dejal Barci.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose
19. 01. 2001 00.00
ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Manj gospodarske pomoči Izraelu
19. 01. 2001 00.00
Izrael in Združene države Amerike so danes podpisali sporazum o postopnem prenehanju ameriške gospodarske pomoči Izraelu. Hkrati z zmanjševanjem gospodarske pomoči sta se državi dogovorili tudi za postopno rast vojaške podpore Izraelu.
Kučan predlagal kandidate
17. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v državni zbor poslal predlog, naj ta določi tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arneja Mavčiča, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Antona Pereniča in sedanjega sodnika evropskega sodišča v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča.
Kučan končal posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank posvetoval o izboru kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidatov je pet, in sicer Silvo Devetak, Peter Jambrek, Arne Mavčič, Anton Perenič in Boštjan M. Zupančič. Predsednik države mora državnemu zboru do jutri predlagati najmanj tri kandidate, ki pa morajo vsak posamično dobiti večino.
Na Portugalskem volijo predsednika
14. 01. 2001 00.00
Na Portugalskem danes okoli 8,7 milijona volilnih upravičencev izbira predsednika države. Javnomnenjske raziskave, ki so bile opravljene v petek med 4655 volilci, kažejo, da bo Portugalsko tudi prihodnjih pet let najverjetneje vodil kar dosedanji predsednik Jorge Sampaio.
Podpora Čokovi
10. 01. 2001 00.00
Pred pristojnim parlamentarnim odborom se je uspešno predstavila še Lucija Čok, tretja od štirih kandidatov oziroma kandidatk za nove ministre. Ministrica za šolstvo in šport bo v primeru podpore državnega zbora prevzela nadzor še nad področjem znanosti.
Beblerjeva ni dobila podpore
19. 12. 2000 00.00
Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.
Zakonodajnega referenduma ne bo
18. 12. 2000 00.00
Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.
Grški OTE Telecom postal drugi mobilni operater v Bolgariji
18. 12. 2000 00.00
Bolgarska vlada je podelila 15-letno koncesijo za drugega bolgarskega mobilnega operaterja grškemu telekomunikacijskemu podjetju OTE Telecom, ki je zanjo ponudil 135 milijonov ameriških dolarjev. Na bolgarskem javnem razpisu so sodelovali tudi Telecom Italia Mobile (TIM) International ter britanski Vodafone in finsko-turški konzorcij Sonera-Turkcell. Slednja dva kandidata pa sta od razpisa odstopila, tako da sta na koncu kandidirala samo še TIM International in OTE Telecom.
Govedorejci o perečih problemih
16. 12. 2000 00.00
V okviru 9. občnega zbora članov Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je v strokovnem delu programa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But predstavil Uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki in kaj to pomeni za slovenske proizvajalce mleka. Vlada je po Butovih besedah odločena, da s 1. januarjem 2001 začne uporabljati uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, saj bi jo skladno s pogajalsko zavezo Bruslju morala že v začetku tega leta. Glavna značilnost t.i. tržnega reda za področje mleka in mlečnih izdelkov je, da država ne bo več določala odkupne cene mleka, temveč se bodo o njej rejci pogajali neposredno z mlekarnami. Čas za to imajo samo še ta in prihodnji mesec, saj mlekarne v januarju prevzeto mleko plačujejo sredi februarja. Minister But je opozoril, da v skladu z novo ureditvijo ne obstaja intervencijska cena za mleko, po kateri bi država bila dolžna odkupovati ta proizvod, ampak je za nov tržni red značilna ciljna cena za mleko. Ta ni zavezujoča za nikogar, vendar država želi, da jo kmetje oziroma njihove organizacije dosežejo v pogajanjih z mlekarnami. Kot je še povedal kmetijski minister na letnem zboru društva govedorejcev, je ciljna cena določena v višini 71 tolarjev za kilogram v mlekarno oddanega mleka z 3,7 odstotka mlečne maščobe in po njegovem pomembno višja od povprečne ciljne cene v skupni evropski tržni ureditvi za mleko in mlečne proizvode, kjer trenutno dosega malo prek 65 tolarjev za kilogram.
Povezovanje Abanke in Banke Vipa
15. 12. 2000 00.00
Ljubljanska Abanka in novogoriška Banka Vipa sta podpisali pismo o nameri poslovnega in kapitalskega povezovanja. Banki nameravata zaradi dogajanj v ekonomsko-finančnem okolju in zaradi tržnih in ekonomskih učinkov vzpostaviti skupno strategijo razvoja proizvodov, prodajnih poti, trženja in tehnične podpore poslovanju. Kot so sporočili iz Abanke, nameravata banki kapitalsko povezovanje izpeljali postopno, prek navzkrižnega lastništva in oblikovanja bančne skupine oz. združitve obeh bank.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Širjenje Perftecha na Hrvaško
13. 12. 2000 00.00
Vodstvo blejskega Perftecha, podjetja iz Skupine Autocommerce, ki se ukvarja z informacijskimi tehnologijami, z razvojem programske opreme, inženiringom na področju aktivne in pasivne mrežne opreme ter s storitvami vezanimi na dostop do interneta preko lastnega omrežja S5.net, je v Zagrebu podpisalo pogodbo o nakupu podjetja FIST. Gre za družbo, ki prav tako posluje na področju računalniške programske opreme in računalniške podpore uporabnikov. Njihova aplikativna programska oprema je doslej bila usmerjena predvsem v reševanje problemov informacijskih sistemov poslovodstev v srednje velikih družbah, med reference pa še posebej štejejo banke kot so Privredna banka Zagreb, Reiffeisen Banka Zagreb, Volksabank Zagreb, in druge. Z nakupom družbe FIST, in sicer njenega stoodstotnega deleža, je blejski Perftech naredil prvi korak v smeri uresničevanja tako lastne strategije kot strategije krovne delniške družbe Autocommerce v smeri širitve svoje dejavnosti tudi na sosednje trge. Kupoprodajno pogodbo je danes v Zagrebu podpisal direktor Perftecha Valter Nemec, družbo FIST pa bo še naprej vodil njen dosedanji direktor Boris Urščumlič, ki je hkrati bil tudi eden izmed treh Fistovih solastnikov.
Perftech se širi na Hrvaško
11. 12. 2000 00.00
Vodstvo blejske družbe Perftech, ki se ukvarja z informacijskimi tehnologijami, z razvojem programske opreme, inženiringom na področju aktivne in pasivne mrežne opreme ter s storitvami, vezanimi na dostop do interneta prek lastnega omrežja S5.net, je danes v Zagrebu podpisalo pogodbo o nakupu podjetja Fist. Z nakupom 100-odstotnega lastniškega deleža omenjenega podjetja je Perftech naredil prvi korak v smeri uresničevanja tako lastne strategije kot tudi strategije krovne družbe Autocommerce, v kateri je med drugim predvidena širitev dejavnosti tudi na sosednje trge.
Netanjahu za razpustitev kneseta
11. 12. 2000 00.00
Nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel politično kampanjo za svojo kandidaturo na morebitnih predčasnih volitvah za predsednika vlade. Samo nekaj ur po formalnem odstopu premiera Ehuda Baraka je 51-letni Netanjahu pozno sinoči že imel prve pogovore s predsednikom ultraortodoksne stranke Šas Elijem Jišajem. 17 poslancev te stranke je namreč odločilnih za kakršnokoli spremembo volilnega zakona v korist Netanjahuja.