podpredsednik
Evropa bi lahko bila vodilna
16. 09. 2000 00.00
V dveh letih bo imela Evropa večje število uporabnikov interneta kot Združene države Amerike, na novih področjih pa bi lahko Evropa prevzela vodstvo, so sporočili vodilni predstavniki industrije. Ne število uporabnikov ampak čas, ki ga preživijo na internetu, določa, kako uspešna je nacija pri uporabi prednosti interneta, je povedal glavni direktor raziskovanja podjetja International Data Corporation John Gants na konferenci v Monaku.
Izteka se rok za predložitev kandidatur
03. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči se po zakonu o volitvah predsednika ZRJ izteče rok za predložitev predsedniških kandidatur. SPS in JUL sta zvezni volilni komisiji predložili skupnega kandidata za predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.
Seja biroja Liberalne internacionale
02. 09. 2000 00.00
Na povabilo Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je potekala v Ljubljani seja biroja Liberalne internacionale (LI). Ena izmed glavnih tem seje biroja Liberalne Internacionale (LI) je bila priprava na kongres, ki bo konec oktobra v kanadskem mestu Ottawa. Konkresa LI se bo udeležil tudi predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je tudi podpredsednik LI, je povedal Dimitrij Rupel. Na kongresu, na katerem pričakujejo od 300 do 400 udeležencev, bodo natančneje oblikovali stališča LI zlasti do procesov globalizacije, je povedala predsednica biroja Annemie Neyts Uyttebroec.
Rusi vabijo japonski kapital
02. 09. 2000 00.00
Pred skorajšnjim obiskom premiera Vladimirja Putina Japonski se je podpredsednik ruske vlade Viktor Kristenko srečal z vodstvi družb Kanematsu, Mitshubishi, Sumitomo in Mitsui. Na sestanku so razpravljali o možnostih skupnega sodelovanja na določenih projektih v Ruski federaciji.
Pripojitev SOPS k LDS
01. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske obrtno podjetniške stranke (SOPS) - stranke centra Bogo Rogina in podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Tone Rop sta danes v Mariboru podpisala sporazum o pripojitvi SOPS k LDS.
Odprtje Kosovelove domačije
27. 08. 2000 00.00
Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Večernji list bo kupila avstrijska Styria
26. 08. 2000 00.00
Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić je včeraj potrdil, da so s Caritas Fundom dosegli dogovor o prodaji hrvaškega dnevnika Večernji list avstrijskemu medijskemu koncernu Styria. Približno štiri milijone nemških mark, pridobljenih v tej transakciji, bo nakazano na račun hrvaške države, sredstva pa bodo blokirana dokler sodstvo ne bo presodilo o morebitnih nepravilnostih pri privatizacije tega dnevnika.
Intelovi čipi za mobilne telefone
25. 08. 2000 00.00
Vodilni svetovni dobavitelj procesorjev za osebne računalnike Intel bo v prihodnje začel proizvajati čipe za mobilne telefone in manjše računalnike. Proizvajalec polprevodnikov je te dni predstavil novo tehnologijo za proizvodnjo čipov, ki bodo porabili bisveno manj energije. Z novimi čipi nameravajo v Intelu agresivnejšo nastopiti na trgu manjših naprav, ki omogočajo dostop do spletnih strani. "Nova tehnologija, t.i. XScale arhitektura, je naravnana prav na potrebe razvijajočega se trga manjnših naprav," pravi podpredsednik Intelove uprave Ron Smith. Osrednja prednost novih čipov je njihova prilagodljivost pri porabi energije, še poudarjajo v Intelu.
Intel bo proizvajal čipe za mobilne telefone
24. 08. 2000 00.00
Vodilni svetovni dobavitelj procesorjev za osebne računalnike Intel bo v prihodnje začel proizvajati čipe za mobilne telefone in manjše računalnike. Proizvajalec polprevodnikov je te dni predstavil novo tehnologijo za proizvodnjo čipov, ki bodo porabili bistveno manj energije.
Začudenje nad Haiderjevim obiskom
22. 08. 2000 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je danes izrazil začudenje nad nepričakovanim obiskom koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Sloveniji.
Irak obtožuje ZN
22. 08. 2000 00.00
Irak je v ponedeljek obtožil Združene narode, da od iraških naftnih prihodkov odbijajo tako velike deleže denarja, da vsota presega vrednost humanitarne pomoči, ki jo je doslej prejel Irak. Irak naj bi prodal za več kot 30 milijard dolarjev nafte, vendar je na podlagi programa 'nafta-za-hrano' prejel le za okoli 8 milijard dolarjev hrane, je dejal iraški podpredsednik Taha Yassin Ramadan.
Wall street čaka na sestanek odbora
19. 08. 2000 00.00
Ameriški borzni indeksi so včeraj minimalno izgubljali na vrednosti, kar je po mnenju analitikov posledica previdnosti vlagateljev pred torkovim sestankom odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,08 odstotka oziroma 9,16 točke na vrednost 11.046,48 točke, vendar na tedenski ravni dosegel rast 0,17 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,27 odstotka, oziroma 10,53 točke na vrednost 3.930,34, na tedenski ravni pa prav tako kot Dow Jones zabeležil porast za 3,7 odstotka.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Motiv torkovega napada v Moskvi ekonomski?
11. 08. 2000 00.00
Tri dni po bombnem atentatu v središču Moskve, v katerem je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, je 19 ljudi še vedno v kritičnem stanju, 56 drugih oseb pa je v bolnišnici, so danes sporočile mestne službe za izredne razmere. Identiteta ene smrtne žrtve še vedno ni znana. Komandant Khattab, podpredsednik mudžahedinskega komandnega sveta je zanikal kakršnokoli zvezo z eksplozijo bombe v Moskvi. Khattab je izjavil, da so taka povezovanja Putinova taktika, da bi obtožil mudžahedine terorističnih aktivnosti in pridobil podporo javnosti za 'protiteroristično čiščenje' v Čečeniji.
Anwarja obsodili na devetletno zaporno kazen
08. 08. 2000 00.00
Nekdanji podpredsednik malezijske vlade Anwar Ibrahim je bil danes zaradi sodomije obsojen na devetletno zaporno kazen, je poročala malezijska tiskovna agencija Bernama. Višje sodišče je pred tem 52-letnega Anwarja spoznalo za krivega. Sodnik Arifin Jaka je zahteval, da se kazen doda šestletni zaporni kazni, na katero je bil Anwar obsojen lani zaradi zlorabe oblasti. Če mu ne bodo znižali kazni, bo nekdanji član malezijske vlade v zaporu do leta 2014. Njegova žena je že napovedala, da se bo Anwar na odločitev sodišča pritožil.
Lieberman kandidat za podpredsednika
08. 08. 2000 00.00
Demokratski predsedniški kandidat na jesenskih volitvah v ZDA, ameriški podpredsednik Al Gore je za svojega kandidata za podpredsednika izbral senatorja Josepha Liebermana, so poročali ameriški mediji. Lieberman je ponudbo sprejel z navdušenjem.
Lieberman demokratski kandidat za podpredsednika
07. 08. 2000 00.00
Demokratski predsedniški kandidat na jesenskih volitvah v ZDA, sedanji ameriški podpredsednik Al Gore je za svojega kandidata za podpredsednika izbral senatorja Josepha Liebermana.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 08.58
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Enotna slovenska kmečka zveza
06. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se danes na združitvenem občnem zboru na Gomilskem združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 00.00
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Na OI brez Sotomayorja?
05. 08. 2000 13.42
Podpredsednik Mednarodne atletske zveze (IAAF), Šved Arne Ljungqvist, se huduje nad odločitvijo svoje organizacije, ki je kubanskemu skakalcu v višino Javierju Sotomayorju za eno leto znižala kazen, prisluženo lani zaradi uživanja kokaina. Po njegovem mnenju to ni prvi primer Sotomayorjevega uživanja nedovoljenih poživil, zato bi morali Kubancu prepovedati nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. ''Vem, da je bil Sotomayor že večkrat pozitiven na preiskavah, zato menim, da bi moral ostati suspendiran. Prepričan sem, da je tudi nekaj prejšnjih testov pokazalo vsebnost kokaina v njegovem telesu,'' je zgrožen Šved, ki je zagrozil celo z odstopom z mesta podpredsednika IAAF, če bo Sotomayor zares nastopil na OI: ''Odločitev o skrajšanju suspenza je, kot da bi mi dali zaušnico. Vsekakor bo ljudem težko razložiti, zakaj smo dokazano dopingiranemu športniku dovolili spet nastopiti.''
Španska vlada sprejela zakon o tujcih
04. 08. 2000 19.15
Španska vlada je danes sprejela predlog zakona o tujcih, s katerim želi omejiti dosedanje pravice nezakonitih priseljencev. Iz sedaj veljavnega zakona je namreč izbrisala določilo, po katerem so nezakoniti priseljenci imeli še dve leti pravico do bivanja v Španiji. Z zakonom so tudi poenostavili proces izgona tujcev, ki v Španiji živijo nezakonito, kar pa ne pomeni, da bo prišlo do množičnega izgona, je določilo pojasnil podpredsednik španske vlade Mariano Rajoy. Predlog zakona naj bi parlament obravnaval po poletnih počitnicah.
Danes ustanovni zbor Nove Slovenije
04. 08. 2000 07.42
Pobudniki nove politične stranke z imenom Nova Slovenija (NSi) - Krščanska ljudska stranka bodo danes v Ljubljani pripravili strankin ustanovni zbor, na katerem naj bi sprejeli program in statut stranke ter izvolili njene organe. Obenem naj bi zbrali 200 overjenih podpisov državljanov, ki pristopajo v stranko ter sprejemajo njen statut in program, in tako zadostili zakonskim pogojem za registracijo nove politične stranke.
Moše Kacav novi izraelski predsednik
01. 08. 2000 17.15
Kneset je včeraj v drugem krogu za novega predsednika države presenetljivo izvolil kandidata desne opozicijske stranke Likuda Moševa Kacava. 55-letni Kacav je dobil 63 od 120 glasov in tako postal osmi predsednik Izraela. V glasovanju je premagal protikandidata Šimona Peresa, kandidata laburistične stranke, ki je veljal za favorita. Peres je bil po porazu vidno šokiran. 76-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir naj bi po napovedih opazovalcev v prvem krogu dobil potrebnih 61 glasov, v drugem pa le 57. Za izvolitev izraelskega predsednika je bil potreben drugi krog volitev, potem ko v današnjem prvem krogu v izraelskem parlamentu nobeden od obeh kandidatov ni dobil potrebne večine 61 glasov poslancev.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.