politični
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Položaj otrok v Sloveniji
16. 10. 2000 00.00
Sedem nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za krepitev otrokovih pravic v Sloveniji, je nedavno poslalo javni poziv vladi, v katerem ji je zastavilo vrsto vprašanj v zvezi s pripravo poročila o položaju otrok v Sloveniji. Gre za poročilo, ki naj bi ga vlada pripravila do decembra letos, predstavljeno pa naj bi bilo na posebni seji Generalne skupščine (GS) Združenih narodov (ZN) oz. drugem svetovnem državniškem vrhu, posvečenem otrokom, septembra prihodnje leto.
Predsednik Kučan o volitvah
16. 10. 2000 00.00
Milan Kučan je o parlamentarnih volitvah dejal, da izidi volitev kažejo, da Slovenija ni več tako razdeljena na levico in desnico. Odločitev volivcev je pokazala, da politični prostor še ni izoblikovan, svojevrstno presenečenje pa so po mnenju predsednika države majhne stranke, ki so imele neznatne možnosti za vstop v parlament. Volilna udeležba je bila, po besedah Kučana, sicer primerljiva z volilno udeležbo v drugih evropskih državah, vendar manjša od pričakovanj. Predsednik države je prepričan, da bodo stranke kljub prepričljivi zmagi levosredinskih strank sposobne oblikovati koalicijo, ki bo nadaljevala že začete evropske reforme, uredila odnose s sosedi in dokončala proces lastninjenja državnega premoženja.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Jakopičeva galerija: Vsi na volitve!
11. 10. 2000 00.00
V Jakopičevi galeriji so včeraj odprli razstavo Vsi na volitve! Plakat
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Kučan svari pred prevelikim optimizmom
07. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je pozdravil dramatične politične spremembe v ZRJ, hkrati pa posvaril pred prevelikim navdušenjem mednarodne skupnosti, saj je lahko po njegovem mnenju Slobodan Milošević še zelo nevaren. Milošević se po Kučanovih besedah ne bojuje le za svoj politični, ampak tudi za fizični obstoj, saj ga skušajo pripeljati pred sodnike haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.
Učiteljico odpustili zaradi zakrite glave
07. 10. 2000 00.00
V Turčiji so odpustili neko učiteljico, ker je predavala z zakrito glavo. Tako je odločil disciplinski odbor šolskega ministrstva. Učiteljica je poučevala v neki osnovni šoli v centralnoazijski pokrajini Nevsehir in je navkljub opozorilom nadaljevala z nošnjo naglavnega pokrivala.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Eksplozija v dopisništvu časnika El Mundo
29. 09. 2000 00.00
V današnji eksploziji bombe v dopisništvu španskega dnevnika El Mundo v Barceloni je bilo lažje ranjenih šest oseb. Za napad naj bi bili odgovorni pripadniki levousmerjene teroristične skupine Grapo.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Cene nafte v ospredju predvolilne tekme
25. 09. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriških demokratov Al Gore je po podatkih najnovejših raziskav javnega mnenja izgubil
Politični piknik ZLSD
24. 09. 2000 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD)je v Opatjem Selu pripravila strankin politični piknik, na katerem je njen predsednik Borut Pahor med pozdravnim nagovorom nanizal razloge, zaradi katerih naj bi bila ZLSD dobra volilna izbira. Stranka svoje interese uveljavlja na zmeren in politično kulturen način, ima primeren in sodoben program, izkušnje starejših generacij je uspela obogatiti z novo energijo mlajšega rodu, je edina članica Evropske socialne demokracije na Slovenskem in nenazadnje zgodovine ne potvarja, ampak jo sooblikuje, je prepričan Pahor.
Vstop NSi v parlament ni vprašanje
20. 09. 2000 00.00
Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka (NSi) v volilni kampanji nastopa s sloganom Beseda velja, saj stranka gradi na zaupanju. Na tej podlagi je stranka oblikovala tudi kandidatno listo za letošnje volitve, na kateri so kandidati, ki imajo zaupanje v bazi, je na novinarski konferenci poudaril predsednik stranke Andrej Bajuk. Vsak dan po njegovih besedah prinaša dobre novice - podpora stranki, ki ima že 5202 člana, narašča, zato je optimist: po njegovem prepričanju ni več vprašanje, ali bo NSi dosegla prag za vstop v parlament.
Odstop generalnega direktorja PBS
19. 09. 2000 00.00
Generalni direktor Poštne banke Slovenije Albin Hojnik je v petek, 15. septembra poslal predsedniku nadzornega sveta Poštne banke Slovenije, d.d. Marku Cuku izjavo o sporazumnem prenehanju mandata generalnega direktorja Poštne banke Slovenije, d.d.
Soočenje kandidatov bo zanimivo
18. 09. 2000 00.00
Ob vseh soočenjih kandidatov, ki jih pripravlja naša televizija, bo najpomembnejše seveda tisto na sam dan volitev, 15. oktobra. In že pri pripravi kandidatnih list je kombinatorika strankarskih štabov poskrbela, da bo na volilno nedeljo nekaj zelo zanimivih merjenj moči. Najbolj vroče bo zagotovo v Ljubljani, politični sladokusci pa bodo denimo uživali na Viču, kjer se bodo spopadli bivši premier Janez Drnovšek, direktorica vladnega urada za informiranje Alenka Paulin, bivši predsedniški kandidat Marjan Cerar in - ker bo združena ljudska stranka kandidatne liste potrjevala šele jutri - najverjetneje poslanec Izidor Rejc. V središču prestolnice bodo moči merili Janez Drnovšek, Polonca Dobrajc in Miran Potrč. Zanimivejši ljubljanski obračun bo še med pravosodno ministrico Barbaro Brezigar in bivšim notranjim ministrom Borutom Šukljetom. Ali pa med predsednikom sveta liberalne demokracije Pavletom Gantarjem in podpredsednikom socialdemokratov Milanom Zverom.
O odnosih s Hrvaško po volitvah
18. 09. 2000 00.00
Možnosti za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bodo dane šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je v Institutu za mednarodne odnose predaval o hrvaški zunanji politiki v preteklih šestih mesecih.