politiki
Rupel s predstavniki manjšine v Italiji
19. 12. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Ljubljani sestal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, s katerimi se je pogovarjal o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, največ pozornosti pa so posvetili zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki ta hip čaka na potrditev v italijanskem senatu. Kot je povedal minister Rupel, bo slovenska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi bil zakon v senatu sprejet čimprej oziroma še v tem sklicu.
Policisti Podravja za Joška Jorasa
18. 12. 2000 00.00
Območni policijski sindikat Podravja je v sporočilu za javnost izrazil zaskrbljenost nad načinom in postopkom obravnave Joška Jorasa, ki mu po njihovem mnenju Slovenija ne zagotavlja varnosti oz. mu jo odreka ter ga prepušča "nekompromisnim in nerazumljivim postopkom varnostnih organov Hrvaške". Sindikat poziva slovensko vlado, naj zagotovi pravni red v primeru Joška Jorasa, ministrstvi za zunanje in notranje zadeve pa, da se izvedejo vsi ukrepi za zaščito slovenskih državljanov ter pridobljenih interesov slovenskega naroda iz leta 1991.
Kam s kostno-mesno moko?
17. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za kmetijstvo je ta teden izdalo odredbo, s katero je prepovedalo uporabo in trgovanje s kostno-mesno moko. Ukrep bo tako kot povsod v Evropski uniji začel veljati s prvim januarjem. Že zdaj pa se zastavlja vprašanje, kam z zalogami kostno-mesne moke, ki jo iz klavniških odpadkov in trupel poginulih živali izdelujejo v ljubljanski kafileriji Koto.
Kacin z Di Teodorom in Pavšičem
15. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika odbora za manjšinska vprašanja pri italijanskem političnem gibanju Naprej, Italija Andrea di Teodora in predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Govorili so predvsem o manjšinski politiki, širitvi Evropske unije in bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji.
Bajuk in Janša v Budimpešti
15. 12. 2000 00.00
V Budimpešti se je začela druga konferenca srednjeevropskih desnosredinskih strank, na kateri sodelujeta tudi predsednika strank Koalicije Slovenija, Andrej Bajuk in Janez Janša. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali o zunanji in socialni politiki ter političnem sodelovanju desnosredinskih strank. Konferenca se bo končala jutri s sprejemom sklepne deklaracije.
Japonsko pretresajo škandali
11. 12. 2000 00.00
Japonski premier Joširo Mori, ki si je komaj opomogel od poskusa destabilizacije znotraj lastne stranke, se je danes soočil z novim škandalom. Japonski tedenski tabloid Gendal je objavil fotografije iz leta 1998, ko je bil Mori še glavni tajnik vladajoče liberalno-demokratske stranke, Morija pa kažejo v družbi z morilcem iz vrst japonske mafije. Mori je v svojo obrambo dejal le, da "politiki srečujejo veliko ljudi."
Seminar o pravnih izzivih informacijske tehnologije
11. 12. 2000 00.00
V hotelu Alp v Bovcu je konec preteklega tedna potekal seminar Evropskega združenja študentov prava (ELSA) z naslovom Pravni izzivi informacijske tehnologije, na katerem so svoja mnenja predstavili številni domači strokovnjaki na področju prava. Seminar se je začel v petek ob 19. uri zaključil pa v nedeljo, 10. decembra.
Schwarzenegger za guvernerja
11. 12. 2000 00.00
Mišičasti akcijski filmski zvezdnik Arnold Schwarzenegger bo kandidiral za guvernerja ameriške zvezne države Kalifornija. Kot so zapisali v napovedniku TV Movie, bo Schwarzenegger kot guverner vodil "čisto politiko."
Barak uradno ponudil odstop
10. 12. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po 17 mesecih danes uradno odstopil s položaja, ko je predsedniku Moši Kacavu ponudil svoj odstop, je poročal izraelski radio. V skladu z izraelsko zakonodajo bo njegov odstop stopil v veljavo šele po 48 urah. Kljub odstopu bo Barak vodil prehodno vlado, napovedal pa je tudi, da bo kandidiral na volitvah za novega predsednika vlade, ki bodo predvidoma februarja prihodnje leto.
Vrh EU nadaljuje delo
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije nadaljujejo vrhunsko zasedanje v Nici, kjer razpravljajo o reformah EU, ki so potrebne za njeno širitev. Danes naj bi potrdili sklepe s prvega dela zasedanja, med drugim tudi o skupni varnostni in obrambni politiki in varnosti v prehrani, temi, ki je zaradi krize v zvezi z boleznijo norih krav v zadnjem času zelo aktualna. Popoldne se bodo začeli posvečati izključno institucionalni prenovi unije, s katero se pripravljajo na sprejem novih članic.
Drnovšek in Rupel na vrhu EU
07. 12. 2000 00.00
Premier Janez Drnovšek se skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom udeležuje vrhunskega zasedanja Evropske konference, ki združuje članice EU in kandidatke za članstvo. Srečanje je sklicano tik pred začetkom vrhunskega zasedanja unije, na katerem naj bi petnajsterica dosegla dogovor o institucionalnih reformah in s tem odprla pot za izvedbo širitve. Zasedanje na vrhu se bo začelo s podpisom Evropske listine temeljnih pravic. Po tradicionalnem srečanju s predsednico Evropskega parlamenta bodo razprave posvečene širitvi, ekonomskim in socialnim temam, skupni zunanji in varnostni politiki, skupni evropski varnostni in obrambni politiki, aktualnim mednarodnim vprašanjem in drugim temam. Slovenska vlada od vrha EU v Nici pričakuje, da bo dosežen dogovor o notranji institucionalni reformi unije, ki je nujen predpogoj za širitev.
Usklajeni sociala in zaposlovanje
06. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Usklajeno še eno poglavje
05. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
MOL daruje lisice
02. 12. 2000 00.00
V Ljubljano se bodo, kot vzgojni ukrep za voznike, znova vrnile tudi lisice. Mestni svetniki so namreč v odlok o cestnoprometni ureditvi v Ljubljani pretekli teden zapisali tudi člen o uvedbi lisic. In to kljub temu, da so še pred leti nekateri politiki njihovo ukinitev pozdravili.
Začetek predvolilnega boja
29. 11. 2000 00.00
Po včerajšnji odločitvi izraelskega parlamenta o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev se je danes v Izraelu že začel predvolilni boj. Izraelski premier Ehud Barak je danes okrepil prizadevanja za sklenitev mirovnega sporazuma s Palestinci, nekdanji premier Benjamin Netanjahu, ki velja za Barakovega protikandidata za mesto premiera, pa je napovedal, da se bo predčasno vrnil iz tujine, kjer ima serijo predavanj. Poleg tega so vodstva večjih izraelskih strank skušala določiti točen datum predčasnih volitev, ki bodo predvidoma maja prihodnje leto. Uradna pogajanja glede datuma volitev se bodo začela v ponedeljek.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Palestinci zavrnili Barakov predlog
28. 11. 2000 00.00
Vodilni palestinski politiki so zavrnili predlog izraelskega premiera Ehuda Baraka o postopnem načrtu za trajno rešitev spora s Palestinci, ki vsebuje več delnih sporazumov. Predsednik palestinskega parlamenta Ahmed Kurei je ocenil, da je nov začasni sporazum za končanje izraelsko-palestinskega spora nesprejemljiv. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Nabil Abu Rudejna, pa je že dejal, da Palestinci vztrajajo pri celovitem mirovnem sporazumu z Izraelom.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Bajuk na kongresu CSU v Münchnu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade in stranke Nova Slovenija Andrej Bajuk se je danes v Münchnu na povabilo predsednika Krščansko-socialne unije (CSU) in bavarskega ministrskega predsednika Edmunda Stoiberja udeležil kongresa CCSU. Glavna tema kongresa je bila Evropska unija, njena širitev in reforme, ter njen nadaljnji razvoj. Premier Bajuk se je ob robu kongresa pogovarjal tudi z mnogimi evropskimi politiki ter se v pogovorih zavzel za čimprejšnjo širitev EU.
Pogajanja z EU
14. 11. 2000 00.00
Slovenija je na današnjem krogu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo končala usklajevanja o prostem opravljanju storitev. S tem se je število doslej na pogajanjih zaprtih poglavji unijinega pravnega reda povzpelo na trinajst. Vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik je bil z doseženim v Bruslju zadovoljen, obžaloval pa je, da zaradi še nezavzetega skupnega pogajalskega stališča petnajsterice na dnevnem redu ni bilo tudi poglavja o socialni politiki in zaposlovanju, saj je menil, da bi ga bilo moč prav tako zapreti.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Ameriški mediji tarča kritik
09. 11. 2000 00.00
Potem ko so ameriški mediji v volilni noči predčasno napovedali zmago republikanca Georgea W. Busha, je bil ta poldrugo uro že 43. predsednik ZDA. Zmago so mu pripisale vse večje ameriške televizije, prvi časniki so izšli z naslovi "Bush zmagal", iz tujine so že prihajale prve čestitke. Resnica pa iz sanj ni zbudila le teksaškega guvernerja, temveč tudi medije.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Aretacije kurdskih politikov
05. 11. 2000 00.00
Turške oblasti so na vzhodu Turčije aretirale okoli 50 lokalnih politikov, pripadnikov glavne legalne prokurdske Demokratske stranke ljudstva (HADEP), so danes sporočili iz te stranke. Aretirani so bili predvsem lokalni kurdski politiki, ki so bili aktivni na območju mest Van in Yueksekova. Vodstvo HADEP, ki se že dalj časa pritožuje zaradi stopnjevanja pritiska turških oblasti na to stranko, zahteva takojšnjo izpustitev svojih pripadnikov. V minulih mesecih so oblasti na vzhodu Turčije aretirale več politikov HADEP in jih postavile pred sodišče, zaradi domnevnega podpiranja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) pa so proti stranki sprožile tudi postopek o prepovedi delovanja.
Politiki in parlamentarci v Vatikanu
04. 11. 2000 00.00
V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Spremenjena in dopolnjena kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti
27. 10. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta na ministrstvu za podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Vlada je namreč na zadnji seji soglašala s predlaganimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Po podpisu je minister Šeligo pojasnil, da so z danes podpisanim aktom delavci v kulturi, ki so glede plač zaostajali z zaposlenimi na drugih področjih v negospodarstvu, vsaj približno izenačeni in s tem v boljšem položaju pred bodočimi pogajanji o plačni politiki v celotnem negospodarstvu.
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.