politiki
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Venturoni zadovoljen z obiskom
20. 10. 2000 00.00
Slovenija je zanesljiva partnerica zveze NATO, ki zelo resno in trdo dela, da bi izpolnila cilje, ki si jih je kot prednostne zadala v svoji zunanji in varnostni politiki. Takšno bo poročilo, ki ga bo vojaškemu odboru zveze NATO po obisku v Sloveniji po lastnih navedbah podal predsednik tega najvišjega vojaškega svetovalnega organa zavezništva, admiral Guido Venturoni. Kot je še dodal na Brniku, je s plodnim dvodnevnim obiskom zelo zadovoljen.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Rudi Šeligo v Frankfurtu
16. 10. 2000 00.00
Slovenski kulturni minister Rudi Šeligo je odpotoval v Frankfurt, kjer se bo udeležil kolokvija evropskih ministrov za kulturo, ogledal pa si bo tudi Frankfurtski knjižni sejem.
Evrobus zaključuje svojo pot
11. 10. 2000 00.00
Evrobus bo danes na Prešernovem trgu v središču Ljubljane sklenil svojo jesensko pot po Sloveniji, ki jo je začel 11. septembra. V tem času je evrobus, ki ga v okviru programa obveščanja o Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo organizira urad vlade za informiranje, obiskal kar 35 slovenskih krajev.
Umrl škotski premier Donald Dewar
11. 10. 2000 00.00
V bolnišnici v Edinburghu je danes za posledicami možganske krvavitve umrl 63-letni škotski premier Donald Dewar. Nekdanji odvetnik in član laburistične stranke je bil med politiki zelo cenjen. Dewar je bil eden izmed najbolj gorečih borcev za ustanovitev škotskega parlamenta, mesto premiera delno avtonomne škotske vlade pa je zasedel lani.
Slavnostna povorka v Celovcu
10. 10. 2000 00.00
V Celovcu so danes dopoldne številne slovesnosti ob 80. obletnici koroškega plebiscita dosegle višek s slavnostno povorko skozi mesto, na kateri pa niso sodelovali predstavniki slovenske manjšine. Po oceni predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Bernarda Sadovnika - ta je včeraj spregovoril na slovesni seji deželnega zbora avstrijske Koroške - povorka skozi Celovec ob obletnici plebiscita za slovensko manjšino ni sprejemljiva, saj gre za način proslave, ki je zazrt v preteklost in ne usmerjen v prihodnost.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Belgija na lokalnih volitvah
08. 10. 2000 00.00
Okrog sedem milijonov Belgijcev bo danes na lokalnih volitvah izvolilo 589 mestnih svetov in nove vlade desetih belgijskih provinc. Volitve so s strani opazovalcev deležne precej pozornosti zaradi skrajno desničarske flandrijske stranke Vlaams Blok, trdno navzoče tako v lokalni kot v nacionalni politiki.
Putin praznuje 48. rojstni dan
07. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rojstnem kraju Sankt Peterburgu danes praznoval svoj 48. rojstni dan, prvega, odkar je nastopil položaj predsednika. Putinu so ob tej priložnosti čestitali številni politiki, pa tudi stari znanci in sosedi. "Podaril bi mu prijeten večer s prijatelji, ki bi ga preživeli skupaj brez kravate in suknjiča," je za ruski časnik Komsomolska Pravda povedal Putinov nekdanji trener juda Anatolij Rahlin.
Danes Svetovni dan učiteljev
05. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Jutri Svetovni dan učiteljev
04. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Deseta klepetalnica na 24ur.com
02. 10. 2000 00.00
V današnji deseti klepetalnici (http://klepet.24ur.com/), ki bo potekala vzporedno s predvolilnim soočenjem na POP TV, ki ga bosta tokrat vodila Špela Šipek in Tilen Majnardi, se bomo pogovarjali o plačni politiki, nezaposlenosti ter pravicah in zaščiti delavcev.
DeSUS predstavila kandidate za tretjo in četrto volilno enoto
27. 09. 2000 00.00
Predsednik ljubljanskega pokrajinskega odbor DeSUS Janez Železnik je na novinarski konferenci predstavil strankine kandidate za tretjo in četrto volilno enoto s sedežema v Ljubljani-Center in Ljubljani-Bežigrad, med katerimi je tudi prvak stranke Janko Kušar, ki kandidira v devetem okraju četrte enote. Od 22-ih kandidatov jih je 17 z višjo in visoko izobrazbo, šest je še vedno zaposlenih, kandidirajo pa tudi štiri ženske. Po Železnikovih besedah izbrani kandidati dokazujejo, da DeSUS ni stanovska stranka, ki se posveča zgolj upokojencem. Stranka bo sicer za volilno kampanjo v Ljubljani in njeni okolici porabila od 3,5 do 4 milijone tolarjev, pri tem pa bo največ pozornosti namenila neposrednemu stiku z volivci.
Havel za spremembo sistema vrednot
27. 09. 2000 00.00
Še pomembnejše kot pomoč gospodarstvu držav v razvoju je prestrukturiranje sistema vrednot, na katerih temelji trenutna civilizacija, je včeraj v Pragi na odprtju letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke povedal češki predsednik Vaclav Havel.
V današnji <A class="povezavaT" target="_new" href="http://klepet.24ur.com">klepetalnici</A> o zunanji politiki
25. 09. 2000 00.00
V današnji šesti predvolilni oddaji na POP TV, ki bo nocoj ob 21.45 bodo gostje v studiju Lojze Peterle, Nova Slovenija, Ignac Golob, Demokratična stranka upokojencev, Mitja Drobnič, Socialdemokratska stranka, Franci But, SLS+SKD, Feri Horvat, ZLSD, Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka in Igor Bavčar, Liberalna demokracija Slovenije.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
Vstop NSi v parlament ni vprašanje
20. 09. 2000 00.00
Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka (NSi) v volilni kampanji nastopa s sloganom Beseda velja, saj stranka gradi na zaupanju. Na tej podlagi je stranka oblikovala tudi kandidatno listo za letošnje volitve, na kateri so kandidati, ki imajo zaupanje v bazi, je na novinarski konferenci poudaril predsednik stranke Andrej Bajuk. Vsak dan po njegovih besedah prinaša dobre novice - podpora stranki, ki ima že 5202 člana, narašča, zato je optimist: po njegovem prepričanju ni več vprašanje, ali bo NSi dosegla prag za vstop v parlament.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
O odnosih s Hrvaško po volitvah
18. 09. 2000 00.00
Možnosti za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bodo dane šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je v Institutu za mednarodne odnose predaval o hrvaški zunanji politiki v preteklih šestih mesecih.
Nemci proti brezposelnosti starejših
18. 09. 2000 00.00
V Nemčiji bo ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih manjše za 300.000, torej jih bo še 3,6 milijona, je za nek nemški radio dejal predsednik zveznega urada za delo Bernhard Jagoda. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje brezposelnosti med starejšimi od 50 let, saj trenutno v Nemčiji išče delo 821.000 ljudi, starejših od 55 let.
Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.
Slovenija resen partner ZDA in OZN
16. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošel partner ZDA in tudi drugih držav članic OZN. "Če rečem skromno, ugled Slovenije v svetu ni majhen," je dejal Peterle po povratku iz Washingtona, kjer se je včeraj srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgom Voinovichem in demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, kakor tudi s predsednikom ameriškega odbora za NATO Brucom Jacksonom. Peterle bo imel danes govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem bo med drugim izpostavil odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije.
Kozjanski regijski park gostitelj simpozija o naravi
15. 09. 2000 00.00
V Gradu Podsreda v Kozjanskem regijskem parku se je danes začel dvodnevni bavarsko - slovenski simpozij za naslovom "Natura 2000. Izzivi za Slovenijo, kandidatko za EU". Na simpoziju, ki ga prireja Kozjanski regijski park v sodelovanju z Bavarsko akademijo za varstvo narave in urejanja krajine, se bodo udeleženci pogovarjali o ohranjanju narave in njeni biološki pestrosti. Slovenija se kot ena izmed kandidatk za vstop v EU vse bolj zaveda izzivov in nalog, ki jih prinaša proces približevanja skupni evropski naravovarstveni politiki. Z maastrichtsko pogodbo, ki so jo članice Evropske unije podpisale leta 1992, so namreč sprejele obvezo in pravila ravnanja z naravno dediščino ter načine njenega vključevanja v vsa področja politike Evropske unije. Ohranjanje narave in njene biološke pestrosti predstavlja središče aktivnosti 5. akcijskega programa varstva okolja. Te aktivnosti temeljijo na direktivah o varstvu ptic, flore, favne in habitatov. Načrtovana usmeritev Slovenske akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj predstavlja pomemben korak v smislu uresničevanja novih nalog znotraj pridružitvene strategije. Slovenija je v zadnjih letih sprejela in ratificirala vse glavne mednarodne konvencije s področja varstva narave, sprejela je zakon o ohranjanju narave, ki je v skladu z evropsko zakonodajo, ter dopolnila prostorski plan z usmeritvami pri načrtovanju in rabi prostora, ki bo v prihodnje omogočil ustanovitev novih naravnih parkov. Predvidoma do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta bosta vladi predloženi tudi dve uredbi o ustanovitvi regijskega parka Kočevje - Kolpa ter regijskega parka Snežnik. V zaključni fazi pa je tudi projekt kartiranja habitatnih tipov, ki bo osnova za vzpostavitev omrežja Natura 2000, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, kjer menijo, da je omenjeni dvodnevni seminar zagotovo pomemben korak na poti k uskladitvi slovenske naravovarstvene politike z evropsko.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Vroče pismo Milana Kučana
12. 09. 2000 00.00
Na notranjem ministrstvu so danes spet spregovorili o pisemskih grožnjah, ki so jih sredi avgusta prejeli nekateri politiki. Pred nekaj dnevi je namreč predsednik države Milan Kučan predsedniku vlade Andreju Bajuku, ki je tudi prejel grozilno pismo, poslal pismo, v katerem se sprašuje med drugim tudi, ali ima policija potrebne smernice in zadostno podporo notranjega ministrstva in vlade, da bi lahko učinkovito delovala pri varovanju države.