politiko
Veto na zakon o preoblikovanju PCP
09. 02. 2001 00.00
Zaradi sprejemanja odločitve na korespondenčni seji je že protestiral minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Odločitev redne seje sveta naj bi bila jasna. Veto s 15 glasovi za in 15 proti ni dobil podpore. Predsedstvo sveta je veto posredoval predsedniku zbora Borutu Pahorju, ki je povedal, da je veto sprejel, zato bo na prvem kolegiju predsednika zbora, ta bo najverjetneje prihodnji torek, predlagal, da poslanci o predlogu zakona znova glasujejo, po možnosti že na tretji redni seji, ki je sklicana za 20. februar. Pred tem se bo moralo do veta opredeliti tudi matično delovno telo, odbor za finance in monetarno politiko, kjer pa so bili poslanci do predloga vlade, da prostocarinske prodajalne zapre s prvim junijem, skeptični.
Solana v Albaniji
09. 02. 2001 00.00
Predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozval etnične Albance na jugu Srbije, naj odložijo orožje in dejal, da je čas nasilja mimo. Solana se je v Tirani sestal z albanskim zunanjim ministrom Paskalom Milom. Ta je dejal, da je Albanija pripravljena prispevati k mirni rešitvi balkanske krize. Solana se je srečal tudi s predsednikom države Rexhepem Meidanijem in premierom Ilirom Meto.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Protesti pred prihodom Solane
08. 02. 2001 00.00
Evropska trojka na čelu s predsedujočo ministrskemu svetu Evropske unije, švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh, ki je davi dopotovala v Beograd, se je kmalu po prihodu sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem. Trojka, v kateri sta tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, se bo srečala tudi s srbskim premierom Zoranom Djindjićem. Glavne teme pogovorov so sodelovanje med ZR Jugoslavijo in EU, razmerah na jugu Srbije in o odnosih v jugoslovanski federaciji.
Položaj slovenske manjšine v Avstriji
07. 02. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je danes sprejel predsednika Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem Marjana Šturma, so sporočili iz DZ. V središču pogovora so bila aktualna vprašanja o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, splošna manjšinska zaščita in dvojezičnost.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Landaburu z gospodarstveniki
06. 02. 2001 00.00
V okviru uradnega obiska v Sloveniji je generalni direktor Generalnega direktorata za širitev Eneka Landaburu obiskal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije. Vodstvo GZS ga je skupaj z nekaterimi slovenskimi direktorji sprejelo na delovnem zajtrku. S strani slovenskih podjetij so se zajtrka udeležili udeležili predsednica Uprave Zavarovalnice Triglav, Nada Klemenčič, predsednik Uprave Nove Ljubljanske banke, Marko Voljč, predsednik Uprave Poslovnega sistema Mercator, Zoran Janković, direktor Unitecha, Anton Papežin direktor razvojnega oddelka Krke, Peter Jerman. Predsednik GZS, Jožko Čuk je gostom predstavil delovanje zbornice ter makroekonomsko sliko slovenskega gospodarstva.
Landaburu na obisku v Sloveniji
05. 02. 2001 00.00
Na vabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja je na delovni obisk v Slovenijo prispel vodja pogajalske ekipe Evropske unije s kandidatkami za članstvo Eneko Landaburu. Takoj po prihodu si je iz zraka ogledal nekatere projekte, ki se v okviru programa pomoči Phare izvajajo v Sloveniji, srečal pa se je tudi s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.
Landaburu v Sloveniji
05. 02. 2001 00.00
Na vabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja bo na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo danes prispel vodja pogajalske ekipe Evropske unije s kandidatkami za članstvo Eneko Landaburu. S predstavniki slovenske vlade, parlamenta in gospodarstva se bo pogovarjal o slovenskih pripravah na članstvo v uniji ter trenutnem stanju v pristopnih pogajanjih, v tem okviru torej tudi o vseh odprtih vprašanjih.
Prihodnji teden v parlamentu
03. 02. 2001 00.00
V državnem zboru bo prihodnji teden precej delavno, saj se bodo sešla številna delovna telesa, ki bodo pripravljala zadeve za obravnavo na februarskem rednem zasedanju DZ - to se bo predvidoma začelo 20. februarja. Sredi tedna pa se bo sešel tudi državni svet, ki bo odločal o predlogu za odložilni veto na zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske unije v mejne prodajalne. Veto je v imenu interesne skupine delojemalcev v DS vložil Dušan Semolič.
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Minister Rupel v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je sinoči v Münchnu srečal z bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem. Govorila sta predvsem o dvostranskem sodelovanju in delovanju bavarsko-slovenske komisije, pa tudi o širitvi zveze NATO in Evropske unije. V pogovoru je Stoiber izrazil posebno podporo Nemčije slovenskemu približevanju evroatlantskim integracijam in prepričanje, da bo Slovenija med prvimi, ki bodo ob novem krogu širitve sprejete v EU in NATO.
Wolfgang Petritsch na obisku
02. 02. 2001 00.00
Na povabilo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je danes v Ljubljani na enodnevnem obisku visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch. Ob gostitelju ga bo sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. Petritsch in Kučan se bosta pogovarjala o razmerah v BiH po lanskih splošnih volitvah, o dejavnosti slovenskega gospodarstva v tej državi, aktualnih dogodkih v BiH in na širšem območju JV Evrope ter o aktivnostih Centra za razminiranje v BiH, so sporočili iz urada predsednika države.
Svetovni dan varstva mokrišč
02. 02. 2001 00.00
"Svet mokrišč - svet, ki ga odkrivamo" je moto letošnjega svetovnega dneva varstva mokrišč, ki poteka vsako leto 2. februarja, ob obletnici podpisa konvencijo o mokriščih. Letos poteka 30 let od podpisa t. i. Ramsarske konvencije, ki je začela veljati leta 1975, podpisalo pa jo je 18 predstavnikov držav v iranskem mestu Ramsar na obali Kaspijskega morja. Države pogodbenice so se obvezale izvajati takšno politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak bo zagotovila njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajnostno ohranjala biotsko raznovrstnost in številne funkcije vseh mokrišč, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Dokapitalizacija dnevnika Oslobođenje
01. 02. 2001 00.00
Holding Kmečka družba je v sredo v Sarajevu podpisala pogodbo o dokapitalizaciji največjega neodvisnega dnevnika v Federaciji BiH, Oslobođenje Sarajevo. Kmečka družba holding je z 39-odstotnim deležem postala največja lastnica omenjenega dnevnika.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Temnopolti igralci nezaželeni
31. 01. 2001 00.00
Italijanski nogomet je pretresel nov rasistični škandal. Prvoligaš Hellas Verona se je uklonil zahtevam številnih radikalnih desničarskih navijačev in v bodoče ne bo kupoval temnopoltih igralcev. Predsednik Verone Giambattista Pastorello je v televizijskem intervjuju razložil, da "nekaterih igralcev zaradi teh navijačev ne bo v klubu."
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Podprli preoblikovanje prostocarinskih prodajaln
30. 01. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je na predlog vlade z desetimi glasovi proti trem kot rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo v trgovine z običajnimi davčnimi in carinskimi obveznostmi podprl 1. junij letos. Državni zbor bo zakonsko podlago za takšen ukrep obravnaval na potekajoči redni seji, predvidoma jutri, in po pričakovanjih ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja bo parlament zakon tudi sprejel.
Seleznjov v Sloveniji
29. 01. 2001 00.00
Doslej najvišji ruski državnik, ki je obiskal Slovenijo, je dejal, da je to šele začetek dialoga med državama. Kljub temu so se danes vsaj bežno dotaknili tudi zelo zapletenih vprašanj. Eno takšnih je vprašanje dolgov bivše Sovjetske zveze do nekdanje Jugoslavije. Seleznjov je dejal, da so se razgovori o sukcesiji med državami nekdanje Jugoslavije že začeli, saj obstaja na obeh straneh velik interes za aktivno sodelovanje.
Tisoči na pohodu proti ETA
28. 01. 2001 00.00
Tisoči so se udeležili protestnega pohoda proti teroristični organizaciji ETA v baskovskem mestu San Sebastian po petkovem uboju vojaškega kuharja. Pohod je potekal izjemno tiho, organizirali pa so ga lokalni politiki in voditelji sindikatov. ETA je lansko leto ubila 23 ljudi, leto pa je bilo najbolj krvavo po letu 1992. V boju za neodvisnost te severozahodne španske pokrajine je ETA od leta 1968 ubila že 800 ljudi. Politične skupine blizu ETA ponavadi dobijo na volitvah okolil 15 odstotkov baskovskih glasov. "Pohod je skupni odziv, ki naj nas združi in utrdi naše prepričanje o pravici do življenja in proti nasilju," je izjavil predstavnik baskovske vlade Josu Jon Imaz. Državna televizija je poročala o okoli 15.000-20.000 udeležencih. Vsaj 130 tihih zborovanj pa se je vršilo pred mestnimi hišami po vsej Baskiji in drugod po Španiji. Desnosredisnka vlada Španije je znova potrdila, da bo nadaljevala z močno proti-separatistično politiko ob pomoči vodeče opozicijske stranke socialistov. Predstavniki vlade trdijo, da ne vidijo možnosti konca prelivanja krvi v doglednem času.
Prihodnji teden v DZ
27. 01. 2001 00.00
DZ bo prihodnji teden nadaljeval začeto redno zasedanje. Zasedal bo od torka do petka, ko naj bi, po napovedih, zasedanje tudi sklenil. V torek naj bi se poslanke in poslanci ponovno lotili prekinjene zadnje obravnave zakona o revidiranju, za tem pa naj bi prešli na hitro obravnavo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in tretjo obravnavo zakona o računskem sodišču.
Al Gore bo predavatelj
26. 01. 2001 00.00
Nekdanji podpredsednik ZDA in predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je v pogovoru za New York Times dejal, da namerava v prihodnje predavati na najmanj treh ameriških univerzah in skupaj s soprogo Tipper pisati knjigo o družinskem življenju. Glede ponovnega potegovanja za položaj predsednika ZDA pa se za zdaj še ni odločil, saj rabi najprej počitek in globok premislek. Gore je za New York Times dejal, da bo imel prvo predavanje opravil 6. februarja na novinarski šoli Univerze Columbija, kjer bo razlagal odnos med mediji in javno politiko.
Kacin sprejel Pavšiča
26. 01. 2001 00.00
Predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča s sodelavci. Sogovorniki so govorili o postopku sprejemanja globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in o možnih posledicah, če zakon ne bi bil pravočasno sprejet. Kacin je ob priložnosti poudaril, da je zaščitni zakon izjemno pomemben za preživetje kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji.
Redna seja DZ
25. 01. 2001 00.00
Državni zbor bo drugo redno sejo predvidoma začel s poslanskimi vprašanji in pobudami. Tako bo na prva tri opozicijska vprašanja odgovoril premier Janez Drnovšek. Prva vsebinska točka zasedanja naj bi bila odločanja o predlogih predsednika države za kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.
DZ na današnji seji
25. 01. 2001 00.00
Poslanci državnega zbora so novo redno sejo pričeli s pobudami in vprašanji, namenjenimi slovenski vladi. Kot določa poslovnik, na prva tri vprašanja opozicije odgovarja predsednik vlade, ki je danes moral pojasnjevati predvsem kadrovsko politiko vlade.
Preoblikovanje prostocarinskih prodajaln kasneje
24. 01. 2001 00.00
Ker bo državni zbor zakonske rešitve za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo sprejel nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno, bo vlada na jutrišnji seji predlagani rok za preoblikovanje podaljšala z 31. marca na 31. maj, kar pomeni, da bi od 1. junija dalje omenjene prodajalne poslovale kot trgovine z normalno obdavčitvijo. Vlada naj bi sprejela tudi nekaj tehničnih amandmajev k zakonu, ki naj bi prodajalnam v največji možni meri olajšali prehod na poslovanje po novem režimu, hkrati pa ne posegli v sistemske rešitve.