politiko
Kitajci ostreje do Tajvana
16. 10. 2000 00.00
Kitajska je v danes objavljeni tako imenovani "beli knjigi", v kateri obravnava vprašanja globalne varnosti in nacionalno obrambno politiko precej poostrila stališče do tajvanskega vprašanja, saj je spet opozorila, da njena vojska na bo "ostala neprizadeta ob poskusih razdelitve države" ter da je "pripravljena uporabiti silo" za vnovično vzpostavitev suverenosti nad otokom. Gre za najbolj strogo opozorilo Pekinga glede vprašanja Tajvana, odkar je maja letos predsedniški položaj na otoku prevzel Chen Shui-bian. Peking v beli knjigi obtožuje tudi ZDA, ki naj bi Tajvanu še naprej prodajale najmodernejše orožje, otok pa naj bi nameravale tudi vključiti v nacionalni protiraketni ščit.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Hamas obsodil pristanek Arafata
14. 10. 2000 00.00
Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-
Izredno zasedanje ZN
14. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov bo verjetno v začetku prihodnjega tedna na pobudo arabskih držav in skupine držav v razvoju sklicala izredno zasedanje zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Države pobudnice so predlagale tudi osnutek resolucije, ki tako kot nedavno sprejeta resolucija Varnostnega sveta obsoja prekomerno uporabo sile v spopadih med Izraelci in Palestinci.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.
Rusija in Grčija naj uskladita politiko do ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Grčija in Rusija bi morali izrabiti svojo vlogo kot tradicionalni zaveznici ZRJ v sodelovanju z novim vodstvom v Beogradu in s širšo regijo, je danes dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.
Arhar kandidat SLS+SKD za mandatarja
05. 10. 2000 00.00
Guverner banke Slovenije France Arhar je tudi uradno sporočil, da je v primeru zmage SLS+SKD na volitvah pripravljen sprejeti položaj mandatarja. Arhar sicer ni član stranke, na njeni listi tudi ne kandidira, mu je pa, kot je omenil že pred slabim mesecu na taboru SLS+SKD, ta stranka najbližja. Izvršilni odbor SLS+SKD je na popoldanski seji potrdil in dal soglasje h kandidaturi guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za kandidata SLS+SKD za mandatarja vlade po letošnjih volitvah. Po besedah predsednika stranke Franca Zagožna Arhar soglaša s predlagano kandidaturo ter jo z veseljem sprejema in upa, da bo takšna možnost dana. Izvršilni odbor SLS+SKD meni, da je čas, da Slovenija dobi novega predsednika vlade z novimi idejami, je še dejal Zagožen v izjavi novinarjem. France Arhar je zanesljivo pravi človek za to mesto, zlasti zato, ker potrebujemo v tem času zelo stabilno ekonomsko politiko, stabilne javne finance in dobro gospodarjenje in pospešene reforme, je še dejal prvak SLS+SKD.
Predlog Nacionalnega kulturnega programa jutri na vladi
04. 10. 2000 00.00
Novica dneva na polju kulturne politike je povsem svež predlog Nacionalnega kulturnega programa. Pripravilo ga je ministrstvo za kulturo, včeraj potrdil pristojni vladni odbor, vlada pa ga bo obravnavala na seji jutri. Predlog Nacionalnega kulturnega programa je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval minister za kulturo Rudi Šeligo. V njej so bili dr. Janko Kos, Lojze Lebič, dr. Andrej Inkret, Janez Bernik, dr. Jure Mikuž in Drago Jančar.
Stavke in blokade cestnega prometa
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se od zgodaj zjutraj stavke in blokade cestnega prometa vrstijo, protestniki pa zatrjujejo, da bodo na ulicah vztrajali dokler jim beograjski režim ne vrne ukradenih glasov.
Radoš ne bo odstopil
02. 10. 2000 00.00
Hrvaški minister za obrambo Jozo Radoš je na tiskovni konferenci še enkrat ponovil, da zaradi afere z razrešenimi generali ne bo ponudil odstopa. Nekaterim razrešenim generalom je celo priznal zasluge za njihovo vojaško delovanje, vendar pa je hkrati dejal, da se v politiko ne bi smeli vpletati.
Seminar o kulturni raznolikosti
29. 09. 2000 00.00
V Ljubljani se je danes, v okviru evropskega projekta Moasaic, začel dvodnevni multilateralni seminar o kulturni raznolikosti in varovanju kulturnih pravic manjšin. Seminar organizirata Svet Evrope (SE) in slovensko ministrstvo za kulturo.
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
Na Bledu smetana slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) se je danes pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja". Boris Pleskovič s Svetovne banke in Jože Krašovec s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in ljubljanske teološke fakultete bosta v uvodnih predavanjih govorila o revoluciji znanja, tranziciji in civilni družbi oziroma o načelnih in izkustvenih razlogih za etiko v znanosti. Na prvem tovrstnem srečanju "smetane" slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev bodo razpravljali o več vprašanjih, zbranih v štirih tematskih sklopih. Danes bo na vrsti pregled slovenskega znanstvenega potenciala v svetu in vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini. Ta dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo primerjave študija na univerzah v Sloveniji in tujini. Drugi dan konference bodo razpravljali o prioritetnih smereh razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije kot tretjim tematskim sklopom. Na njem bo med drugimi sodeloval Joseph Straus z Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kompeticijsko pravo iz Münchna. Sledil bo sklop z naslovom Organizacija znanstveno-raziskovalnega dela za tretje tisočletje: povezave univerz in raziskovalnih institutov z industrijo, v okviru katerega bo govor o tehnološkem razvoju in posledicah za slovensko tehnološko politiko v prihodnosti, pomenu raziskovalnih inštitutov za razvoj slovenske industrije, vlogi specializiranja v mednarodnem sodelovanju in podobno. Konferenca se bo končala z okroglo mizo, ki bo namenjena vključitvi rojakov v slovenski akademski prostor.
Posvet slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja".
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Cook za širitev EU na Vzhod
26. 09. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je na kongresu britanskih laburistov v Brightonu danes podprl evropsko politiko stranke ter se zavzel za širitev Evropske unije na Vzhod in za pristop Velike Britanije k območju skupne valute evra.