politiko

Predlog zakona o prispevkih za socialno varnost
27. 08. 2000 00.00
Glede na to, da se je s pokojninsko reformo na novo določil koncept obveznega in prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo potrebna tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, tako da bo v zakonu jasno, da se nanaša samo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog za noveliranje zakona je za popočitniško 54. izredno sejo državnega zbora že pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Podsekretarka na ministrstvu za finance Marija Ferlež pravi, da je zakon o prispevkih za socialno varstvo eden od zakonov, s katerim se zagotavlja plačevanje prispevkov za financiranje področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, porodniškega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti.

Radgonski sejem odprl svoja vrata
26. 08. 2000 00.00
V Gornji Radgoni je vrata odprl tradicionalni kmetijsko-živilski sejem, osrednji tovrstni specializirani sejem v Sloveniji. Letos se 1500 razstavljavcev iz 26 držav predstavlja na 22.500 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah, 21.350 kvadratnih metrih zunanjih prostorov, 2.550 kvadratnih metrih hlevov in 4.000 kvadratnih metrih vzorčnih nasadov. Predsednik države Milan Kučan, ki je uradno odprl sejem, je v zvezi s problemi, s katerimi se kmetije srečujejo vsako leto, neugodnimi vremenskimi razmerami, odkupnimi cenami ipd. dejal, da je "več pri tem žal poudarka na kratkoročnih ukrepih, s katerimi naj bi se omilile posledice in poplačevale škode ponavljajočih se ujm v kmetijstvu, kot pa na snovanju in udejanjanju projektov, s katerimi bi bilo moč odvisnost kmetijstva od naravnih nesreč bistveno zmanjšati". Po

"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.

Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.

Generalni sekretar OPEC-a v Sloveniji
23. 08. 2000 00.00
V Sloveniji se že od včeraj mudi generalni sekretar OPEC-a, združenja največjih proizvajalk nafte in organizacije, ki nadzoruje cene nafte. Rilwanuja Lukmana sta včeraj sprejela zunanji in gospodarski minister, danes pa se je z gostom srečal tudi predsednik vlade Andrej Bajuk. Lukman je v pogovoru s slovenskim premierom opisal gibanje cen nafte na mednarodnem trgu, premier pa mu je predstavil gibanje cen naftnih derivatov v

Amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin
21. 08. 2000 00.00
Po letošnjih, sicer nekaj krajših, parlamentarnih počitnicah se bo ta teden začela predčasna parlamentarna jesen, saj je med drugimi sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta. Glede na to, da zakon na tem področju razširja obveznosti države, bodo po oceni vlade obveznosti iz zakona zahtevale dodatnih osem milijard proračunskih sredstev letno. Če bo državni zbor zakon sprejel še letos, bo začel veljati z januarjem prihodnje leto. Vladni amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin.

Zakon o starševskem varstvu nared?
20. 08. 2000 00.00
Prihodnji teden se bo začela predčasna parlamentarna jesen. Med drugimi je sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta.

Končujejo se parlamentarne počitnice
19. 08. 2000 00.00
Poslanci in poslanke z jutrišnjim dnem končujejo letos krajše parlamentarne počitnice. Tako se bo že v torek sestal kolegij predsednika DZ Janeza Podobnika in dogovoril o sklicu avgustovskega, tokrat že 54. izrednega zasedanja, na katerem naj bi sprejemali zakone iz t.i. paketa evropske zakonodaje. Za prihodnji

Homoseksualci morajo na zdravljenje?
19. 08. 2000 00.00
Slovaški pravosodni minister Jan Čarnogurski in predsednik slovaškega psihiatričnega združenja Alojz Rakus sta na skupni tiskovni konferenci ostro napadla homoseksualce. Po mnenju Čarnogurskega je "homoseksualnost motnja, homoseksualci pa bi se morali prostovoljno začeti zdraviti". Dokler bom minister, ne bom dovolil sklepanja zakonskih zvez med homoseksualci, je še napovedal. Predsednik psihiatričnega združenja Rakus, ki je sicer tudi poslanec krščanskih demokratov, je medtem ostro obsodil politiko ameriškega psihiatričnega združenja, ki je leta 1992 homoseksualnost črtalo s seznama duševnih bolezni. Rakus, ki je prav tako pobudnik nove medicinske metode za "odpravljanje" homoseksualnosti, je še zatrdil, da je njegova psihoterapija doslej učinkovala pri 52 odstotkih vseh homoseksualcev, ki so se odločili za "zdravljenje". Slovaško združenje homoseksualcev, ki je letos začelo kampanjo za zakonsko uveljavitev zvez med homoseksualci, je omenjene trditve označilo za neumnost.

Nove podražitve bencina
17. 08. 2000 00.00
Glede na to, da je trenutno največji problem slovenske države iskanje denarja za proračunske odhodke so na današnji seji vsi pričakovali,

Bo španski kralj bližnjevzhodni posrednik
13. 08. 2000 00.00
Izrael je španskega kralja Juana Carlosa zaprosil za posredovanje v bližnjevzhodnem konfliktu. Španski kralj bi

Heider proti vstopu Češke in Slovenije v EU
13. 08. 2000 00.00
Avstrijski desničarski politik in nekdanji vodja svobodnjakov (FPOe) Joerg Haider namerava po poročanju avstrijskega časnika Kurier po odpravi diplomatskih sankcij Evropske unije proti Avstriji vstopiti v vlado. Haider naj bi zamenjal sedanjo vodjo svobodnjakov Susanne Riess-Passer na položaju namestnice avstrijskega kanclerja, v nedeljski izdaji navaja časnik. Položaj namestnika kanclerja bi Haiderju služil kot odskočna deska na čelo avstrijske vlade. Koroški deželni glavar Joerg Haider je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA sicer dejal, da se za zdaj nima namena vrniti v avstrijsko zvezno politiko, prav tako pa je zanikal spremembe na čelu FPOe. Na vprašanje APA, kdaj pričakuje odpravo sankcij EU proti Avstriji, Haider ni dal konkretnega odgovora, izrazil je le prepričanje, da bodo trije modreci, ki so pred kratkim obiskali Avstrijo, da bi preučili notranjepolitične razmere, enkrat zagotovo izdelali poročilo, ki bo omogočilo odpravo sankcij. Haider je ostro kritiziral avstrijskega vladnega odposlanca za širitev EU Erharda Buseka glede predvidenega vstopa Češke v petnajsterico. Avstrija po mnenju Haiderja ne bo podprla Češko pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU, dokler ta ne bo odpravila Benešovih dekretov. Prav tako ne bo podprla vstopa Slovenije v EU, dokler ta ne bo odpravila skepov, sprejetih v Jajcu, je še dejal Haider.

Diskografski monopolisti na zatožni klopi
11. 08. 2000 00.00
Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.

Dražje delnice v Tokiu
11. 08. 2000 00.00
Na osrednjem azijskem borznem paketu v Tokiu so se danes delnice v povprečju podražile. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei se je okrepil za 0,89 odstotka oz. 141,85 točke na 16.117,50. Bikovski trend se je v Tokiu pokazal že v jutranjem delu trgovanja. Borzni trgovci sicer še vedno nestrpno pričakujejo odločitev japonske centralne banke, ki naj bi opustila politiko nizkih obrestnih mer, ki traja že več kot 18 mesecev. Devetčlanski svet japonske centralne banke je v jutranjih urah namreč začel sestanek, na katerem naj bi po večinskem mnenju sprejeli odločitev, da podražijo nizke stroške zadolževanja zasebnih bank. Omenjeno politiko je japonska emisijska banka vodila z namenom, da pripomore h krepitvi ohromljenega gospodarstva.

V Beli hiši se zabavajo s pornografijo
11. 08. 2000 00.00
Informativna spletna stran WorldNetDaily je sredi tedna objavila vest, da je svetovalec za izboljšanje varnosti računalnikov v Beli hiši med svojim delom odkril številne pornografske video strani, ki so jih med delovnim časom s spletnih strani nalagali nekateri zaposleni v predsedniški palači.

Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.

Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo. Trditve predsednika socialdemokratov Janeza Janše, da so kadrovske rešitve dva tedna "stale" zato, ker SDS ni pristala, da se za direktorico urada za žensko politiko imenuje ženo ministra iz stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je Zagožen označil, kot "privlečene za lase". Dodal je, da je temu nasprotoval predvsem Lojze Peterle, ker mu ni bila "všeč" izbira ženske zveze pri stranki SLS+SKD. Imel naj bi drugo kandidatko, ki jo je po Zagožnovih besedah Janša podpiral, omenjena zadeva pa naj bi se zavlekla zaradi tega. Sicer pa je bila skupna odločitev, da se v uradu za žensko politiko tudi s kadrovsko spremembo spremeni politika tega urada, tako da bo bolj odprt za vse pobude, je dejal Zagožen. Za novoustanovljeno stranko premiera Bajuka pa je Zagožen dejal, da bo na jesenskih volitvah deloma posegla v bolj konzervativni del bivših krščanskih demokratov, medtem ko v večino volilnega telesa ne bo.

Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo.

Zgaga pričakuje oviranje projektov
08. 08. 2000 00.00
Ni videti, da bi lahko na jesen pričakovali novih vzpodbud na šolskem področju, pač pa lahko pričakujemo oviranje v preteklosti že začetih projektov, je danes poudaril nekdanji minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga in dodal, da se novo vodstvo šolskega ministrstva v skladu s politiko sedanje vlade ukvarja predvsem s kadrovskimi zamenjavami na vseh ravneh in z iskanjem kakršnikoli razlogov za zaviranje prenove vzgoje in izobraževanja. Očitke na račun uvajanja devetletke, ki jih je bilo v zadnjem času slišati tudi iz ust ministra Lovra Šturma, pa je zavrnil z besedami "devetletka gre naprej".

Primopredaja poslov na uradu za žensko politiko
08. 08. 2000 00.00
Na uradu za žensko politiko je bila danes uradna primopredaja poslov. Nekdanjo direktorico Vero Kozmik je zamenjala Mira Umek, ki jo je na to mesto predlagala Slovenska ženska zveza pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki.

SPO o predsedniškem kandidatu
06. 08. 2000 11.28
Vodstvo največje srbske opozicijske stranke Srbskega gibanja obnove (SPO) Vuka Draškovića se bo danes sestalo in odločilo, ali bo vztrajalo pri bojkotu za 24. september razpisanih zveznih volitev. Stranka naj bi odločila tudi o morebitnem imenovanju svojega predsedniškega kandidata. Drašković je včeraj v pogovoru kot morebitnega predsedniškega kandidata stranke omenil župana Beograda Vojislava Mihailovića in pozval druge opozicijske stranke k njegovi podpori. 15 opozicijskih strank, ki so se že izrekle za skupen nastop na zveznih parlamentarnih in predsedniških volitvah, je sicer že napovedalo imenovanje svojega predsedniškega kandidata. To naj bi bil Vojislav Koštunica, vodja Demokratske stranke Srbije. Po Draškovićem mnenju pa je Koštunica preveč izoliran, saj ne potuje v tujino, tako da bi nadaljeval politiko sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Sezer odobril odpustitev častnikov
04. 08. 2000 21.13
Turški predsednik Ahmet Necdet Sezer je danes odobril odločitev vojaškega vrha o odpustitvi 44 častnikov turške vojske, ki domnevno simpatizirajo z islamskimi skrajneži ali kurdskimi uporniki. Imena in čini odpuščenih častnikov niso znani, v uradnem sporočilu pa je vojska kot razlog odpustov navedla nespoštovanje discipline.

Nova direktorica urada za žensko politiko
03. 08. 2000 15.11
Danes so na Uradu za žensko politiko predstavili dosedanje delo urada pod vodstvom direktorice Vere Kozmik, ki se te dni poslavlja. Na čelu urada je bila sedem let in pol. Zaradi menjave vlade in posledično kadrovskih menjav v državni upravi, prihaja na urad nova direktorica Mira Olup Umek. Mira Olup Umek je upokojenka, do upokojitve pa je delala na RTV kot organizatorka dela. Zadnja štiri leta je članica Mednarodnega združenja žena Slovenije in podpredsednica upravnega odbora ženske zveze združene stranke SLS + SKD.

Jeruzalem naj bi ostal izraelski
01. 08. 2000 18.41
Novi izraelski predsednik Moše Kacav je danes v izjavi za izraelski vojaški radio izrazil prepričanje, da bi moral ostati Jeruzalem enoten in pod izraelskim nadzorom. Kacav, ki ga je kneset včeraj nepričakovano izvolil za predsednika države, je tik pred tem dejal, da se v politiko ne bo vmešaval, oziroma da bo svoja politična stališča zadržal zase, čeprav jih ne more izbrisati. Vprašanje statusa Jeruzalema je glavna ovira za sklenitev končnega izraelsko-palestinskega sporazuma, saj se je prav zaradi nesoglasij glede vprašanja suverenosti nad mestom minuli teden neuspešno končal izraelsko-palestinski vrh v Camp Davidu.

Albrightova za udeležbo na volitvah
01. 08. 2000 16.48
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Rimu pozvala srbsko opozicijo k udeležbi na septembrskih volitvah. ''Pomembno je, da se demokratična opozicija v Srbiji zedini in enotna sodeluje na volitvah,'' je dejala Albrightova po pogovoru z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Po njenem mnenju so volitve priložnost za opozicijo, da se poenoti, kar bi ta tudi morala storiti, prav tako pa bi morala predlagati skupnega kandidata.

Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.

Vlada o proračunu in kadrovskih zamenjavah
01. 08. 2000 08.59
Vlada je včeraj nadaljevala razpravo o poročilu o polletni realizaciji državnega proračuna ter razpravljala o nujnih ukrepih za racionalizacijo porabe javnih financ. O dokončnih sklepih in ukrepih bo vlada odločala na četrtkovi seji. Poleg tega je obravnavala tudi nekatere kadrovske zadeve, so sporočili iz urada za informiranje.

Srečanje modrecev s svobodnjaki in Zelenimi
29. 07. 2000 21.36
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenthaler je po srečanju s tremi modreci, nekdanjim finskim predsednikom Marttijem Ahtisaarijem, nemškim pravnim izvedencem Jochenom Froweinom in nekdanjim španskim zunanjim ministrom Marcelinom Orejo, dejal da gre za ''tri odlične strokovnjake, ki so zelo dobro obveščeni in izvrstno poznajo Avstrijo''. Od modrecev pričakuje, da bodo svoje poročilo hitro pripravili. Glede vsebine pogovorov je Westenthaler dejal, da je modrece seznanil predvsem s politiko svobodnjakov do azilantov in tujcev ter skušal ovreči ''napačne podatke, ki jih o svobodnjakih širijo socialistični voditelji tujih držav. Dodal je še, da FPÖ ni napadalna stranka in hkrati dopustil možnost, da je stranka v preteklosti naredila napak. Vodja avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen je po srečanju z modreci dejal, da jim je predstavil stališče njegove stranke o nujnosti odprave ukrepov, ki jih je 14 držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi vstopa FPOe v novo vlado. Modrecem je izročil tudi poročila več nevladnih organizacij.

Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.

Vojska ni več zakonit organ
25. 07. 2000 16.51
Danes je podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buržan izjavil, da jugoslovanska vojska ni več zakonit organ in pojasnil, da je vojska preveč vpletena v politiko. Buržan se je odzval na nedavni incident, ko je vojaški čoln na Skadarskem jezeru streljal na čoln črnogorske policije.