politiko
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Umrl nekdanji grški predsednik
23. 04. 1998 11.05
Za posledicami srčne kapi je zgodaj davi v starosti 91 let v atenski bolnišnici umrl nekdanji grški predsednik Konstantin Karamanlis. Karamanlis je obeležil grško politično življenje druge polovice 20. stoletja. V politiko se je vključil že pred drugo svetovno vojno. V svoji dolgi politični karieri je bil poslanec, minister v več vladah, v dveh mandatih predsednik vlade in v dveh mandatih predsednik države. Grčijo je vodil tudi v času, ko je vstopila v Evropsko unijo.
Cohen za podporo izraelskemu predlogu umika z južnega Libanona
20. 04. 1998 18.46
Ameriški obrambni minister William Cohen je danes pozval Libanon in Sirijo, naj podpreta izraelski predlog o umiku vojaških enot z južnega Libanona.
Umrl je Octavio Paz
20. 04. 1998 09.29
Mehiški pesnik Octavio Paz, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1990, umrl sinoči, v 85. letu starosti. Bil je eden največjih sodobnih mislecev in pesnikov Latinske Amerike.
Končan prvi del letne konference ZLSD
19. 04. 1998 10.55
V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.
Začela se je letna konferenca ZLSD
18. 04. 1998 12.48
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.
Novice BSA
15. 04. 1998 09.43
<b><I>Bolgarija</b></I> Notranje ministrstvo je v sporočilu za javnost objavilo, da je bolgarska vlada odredila zaprtje petih obratov za izdelavo CD plošč. Ta ukrep, za katerega se je zavzemala tudi BSA, je naperjen proti nezakoniti izdelavi CD plošč v obratih, ki nimajo ustrezne licence, kar je v Bolgariji razširjeno kljub novi zakonodaji za zaščito avtorskih pravic. Še vedno pa ni potrjeno, da je vseh pet obratov prenehalo delovati. Nedavna odkritja piratskih CD-ROMov in preiskave kažejo, da utegneta še vedno delovati vsaj dva od omenjenih obratov.
Jelcin imenoval začasnega notranjega ministra
30. 03. 1998 12.43
Ruski predsednik Boris Jelcin je za začasnega notranjega ministra imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Sergeja Stepašina.
Mandela brani Gadafija in Castra
27. 03. 1998 17.47
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes pozitivno ocenil "prave instinkte" ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi z mednarodnimi vprašanji, hkrati pa je dodal, da namerava še naprej ohranjati prijateljske vezi s Kubo, Libijo in Iranom. Kot je poudaril Mandela, voditelje omenjenih držav, ki so za ZDA sporni, podpira zato, ker gre za "moralno obveznost", saj meni, da "ne smemo zapustiti tistih, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih naše zgodovine." Fidel Castro in Moammar Gadafi sta namreč zvesto podpirala boj proti apartheidu v Južni Afriki. Mandela je prav tako kritiziral ameriško politiko do Iraka, svojemu sogovorniku pa je predlagal, naj ZDA svojim "nasprotnikom" predlagajo pogajanja, na katerih bi dosegli mirno rešitev spornih vprašanj, namesto da grozijo z vojaško silo. Kljub številnim nasprotjem v stališčih pa je južnoafriški voditelj izrazil "veliko spoštovanje" do Clintona. Ameriški predsednik je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izjavil, da je v ameriškem interesu, da podpirajo "pozitivne spremembe" v afriškem življenju. Kot je poudaril, so te spremembe najboj vidne prav v Južni Afriki.
Konec tedna v znamenju protestnih zborovanj in stavk
27. 03. 1998 11.27
Tri sindikalne organizacije: KNSS-Neodvisnost, KSS-Pergam in KS '90 Slovenije so na včerajšnjem protestnem shodu pred poslopjem slovenske vlade opozorile na neustrezno plačno politiko, vse večje socialne razlike in pomanjkljivo pravno varnost.
Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".
Obisk delegacije Evropske komisije za industrijo
24. 03. 1998 17.48
Na povabilo ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje bo jutri na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prispela delegacija Evropske komisije, ki jo bo vodil generalni direktor direktorata za industrijo Stefano Micossi. V pogovorih s slovenskimi gostitelji bodo ocenili pripravljenost Slovenije za začetek pogajanj na področju konkurenčnosti industrije in harmonizacije tehničnih predpisov kot pomembnega elementa enotnega notranjega trga. Delegacija Evropske komisije se bo srečala z gostiteljem ministrom Metodom Dragonjo, ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem, predstavniki Urada za standardizacijo in mreoslovje, Slovenske razvojne družbe ter drugih ustanov. Kot sporoča ministrstvo za gospodarske dejavnosti, naj bi gostje iz Bruslja temeljito pregledali startegijo vključevanja v EU, ekonomsko politiko in konkretne programe, ki jih bo podprla Evropska komisija.
Arabski zunanji ministri obsodili politiko Netanjahuja
24. 03. 1998 16.04
Zunanji ministri držav članic Arabske lige so danes na sedežu organizacije v Kairu ostro obsodili politiko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in pri tem ocenili, da takšna politika nasprotuje duhu miru. Na letnem sestanku zunanjih ministrov Arabske lige so sicer razpravljali o iraški krizi in bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Predčasne volitve v Črni gori predvidoma maja
24. 03. 1998 16.01
V Črni gori bodo predvidoma 31. maja predčasne parlamentarne volitve, ki jih je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta danes razpisal predsednik Milo Djukanović. Z volitvami naj bi se v Črni gori končala notranjepolitična kriza, do katere je prišlo pred enim letom zaradi razcepa vladajočih socialistov. Djukanović si prizadeva za takšno politiko, ki bi bila neodvisna od politike jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes o proračunu za letošnje leto
24. 03. 1998 10.34
Danes se bo sestalo pet parlamentarnih delovnih teles.
Izrael zavrača pobude ZDA o umiku z Zahodnega brega
23. 03. 1998 13.05
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj že vnaprej zavrnil kakršnokoli ameriško pobudo v zvezi z umikom izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega.
Obisk Anthony Cragga v Sloveniji
21. 03. 1998 08.37
Anthony Cragg, pomočnik generalnega sekretarja Nata za obrambo načrtovanje in politiko v mednarodnem štabu Severnoatlantske zveze se mudi na tridnevnem obisku v Sloveniji. Doslej je poudaril predvsem prizadevanje Slovenije za vključitev v Nato.
ZDA popuščajo v odnosih do Kube
20. 03. 1998 11.54
Iz kabineta ameriškega predsednika Billa Clintona je prišla vest, da bodo ZDA nekoliko spremenile svojo politiko do Kube. Spremembe bodo vsebovale tudi dovoljenje za direktne letalske polete, čeprav ZDA še vedno vztrajajo z ekonomskim embargom do te komunistične države; omogočena naj bi bila prodaja zdravil v okviru humanitarnih organizacij ter dovoljenje za prodajo hrane na kubanskem tržišču.
Delegacija jugoslovanskega parlamenta danes v Ljubljani
19. 03. 1998 12.49
Delegacija odbora za zunanjo politiko zbora državljanov in odbora za zunanjepolitične in ekonomske odnose s tujino zbora republik zvezne skupščine ZR Jugoslavije pod vodstvom Ljubiše Ristića bo danes odpotovala v Ljubljano, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na skupščinske vire.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
Poul Nyrup Rasmussen zmagovalec volitev na Danskem
12. 03. 1998 10.08
Danski premier, socialdemokrat Poul Nyrup Rasmussen, je zmagovalec sredinih predčasnih splošnih volitev. "Svoje delo bomo nadaljevali," je napovedal Rasmussen po presenetljivo dobrih rezultatih, ki jih je dosegla njegova stranka. Z izidi volitev naj bi jutri uradno seznanil kraljico Margareto II. V novoizvoljenem folketingu (parlamentu) ima Rasmussen glede na začasne izide volitev skupaj s koalicijskimi partnerji iz socialliberalne stranke Radikale Venstre ter še dvema strankama en glas večine. Rasmussen je napovedal "politiko sredine", kar so opazovalci ocenili kot ponudbo za sodelovanje z dvema manjšima strankama sredine, ki sta med predvolilnim bojem še podpirali desnoliberalnega vodjo opozicije Uffeja Ellemann-Jensena. Preštevanje glasov, ki je potekalo ponoči, je napovedovalo tekmovanje s tesnim izidom med Rasmussenom in Ellemann-Jensenom.
Swigert bo pristojen za ameriško politiko na Kosovu
11. 03. 1998 09.51
Ameriško zunanje ministrstvo je Jamesa Swigerta včeraj imenovalo za pomočnika ameriškega odposlanca za Balkan Roberta Gelbarda. Swigert, direktor urada za odnose z Južno in Severno Evropo, bo pristojen za ameriško politiko na Kosovu, je v Washingtonu včeraj sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Foley.
Vložen predlog za spremembo zakona o državni upravi
05. 03. 1998 16.21
Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor in poslanec te stranke Ciril Ribiči sta v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakona o državni upravi, s katerim predlagata, da bi imela vlada največ dva ministra brez listnice, namesto sedanjih 57 pa največ 32 državnih sekretarjev.
Dini v Iranu
02. 03. 1998 11.58
V pogovoru z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, ki je na uradnem obisku v Iranu, je novi iranski predsednik Mohamed Hatami zagotovil, da "Iran na noben način ne podpira mednarodnega terorizma, zdi se mu celo graje vreden".
Solana zaključil obisk v Sloveniji - politika odprtih vrat je edina politika zveze NATO
27. 02. 1998 16.00
Pri nadaljnji širitvi zveze NATO bo šlo za različne politične in geostrateške interese posameznih držav, zlasti največjih članic zveze NATO. Slovenija se tega zaveda, zato tudi ne želi dvigati pričakovanj v zvezi s članstvom v NATU na previsoko raven, vendar ocenjuje, da so slovenska pričakovanja realna, je premier Janez Drnovšek na skupni novinarski konferenci ob zaključku dvodnevnega obiska generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane v Sloveniji povzel slovensko stališče o vključevanju v Severnoatlanstko zvezo. Generalni sekretar zveze Javier Solana je poudaril, da je "politika odprtih vrat edina politika, ki jo NATO ima". Na novinarsko vprašanje, kako se bodo ostale članice NATA o nadaljnji širitvi dogovarjale z Združenimi državami, pa je dejal, da proces ratifikacije prvega kroga širitve "poteka gladko" tako v ostalih članicah zveze kot v samih ZDA. Izpostavil je nedavno izjavo ameriške administracije, po kateri tudi ta podpira politiko odprtih vrat zveze NATO. Solana je še napovedal, da bo letošnje leto zelo aktivno v smislu sodelovanja med Slovenijo in zvezo NATO.
Ekskluzivne cigare trinidad prvič na tržišču
25. 02. 1998 08.41
Na Kubi so te dni predstavili ekskluzivno znamko cigar-havank trinidad, ki jo bodo prvič spustili v komercialno prodajo v okviru nove, agresivnejše, marketinške politike kubanske industrije. Cigare so predstavili na gala večerji v hotelu Havana, ki jo je gostila kubanska državna družba za izdelavo cigar Habanos, udeležilo pa se je je več kot 500 poznavalcev in distributerjev cigar z vsega sveta, tudi ZDA. 19 cm dolge cigare so delili gostom, med katerimi je bil tudi nekdanji svetovni prvak v dirkah formule 1 Niki Lauda. Proizvodnja ročno izdelanih cigar trinidad se je začela leta 1969, skoraj 30 let pa so bile te cigare namenjene izključno državnemu vodstvu z voditeljem Fidelom castrom na čelu, ki je cigare poklanjal tujim visokim osebnostim ter dostojanstvenikom. Cigare so bile taka redkost, da je škatla 25 cigar novembra lani na neki dražbi v Ženevi dosegla rekordno ceno 16.4000 dolarjev. V skladu z novo politiko družbe Habanos, usmerjene na plasiranje novih kubanskih visoko kakovostnih znamk cigar na svetovno tržišče, pa bodo cigare trininad spustili v komercialno prodajo, in sicer sprva v Kanadi in Mehiki.
Bo policija preprečila jutrišnje sindikalno zborovanje na Trgu bana Jelačića?
19. 02. 1998 16.50
Pet hrvaških sindikalnih združenj je za jutri napovedalo protestni shod, ki naj bi od 16. ure dalje potekal Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Končan obisk danske parlamentarne delegacije v Sloveniji
18. 02. 1998 15.49
Izkušnje Danske po 25- letnem članstvu te države v Evropski uniji (EU) so za Slovenijo izredno dragocene, saj je to država, ki si je znala izboriti svoj prostor in zavarovati svoje interese v okviru EU, je na novinarski konferenci ob koncu prvega uradnega dvodnevnega obiska delegacije danskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko poudaril predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin. Kot gostitelj je izrazil veselje, da je do obiska prišlo v trenutku, ko Slovenija začenja pogajanja o polnopravnem članstvu v EU, saj vsak tak obisk veliko prispeva k razblinjaju strahov v zvezi z EU.
Spodnji dom britanskega parlamenta podprl Blairov odnos do iraškega vprašanja
18. 02. 1998 10.06
Spodnji dom britanskega parlamenta je po večurni razpravi sinoči z veliko večino podprl politiko laburistične vlade do Iraka. V večurni razpravi so poslanci ocenili, da je ministrski predsednik Tony Blair sprejel "vse potrebne korake" za razrešitev spora z Bagdadom, vojaško akcijo proti Iraku v primeru neuspeha diplomatskih sredstev pa so v razpravi odločno podprli tudi poslanci konservativne opozicije.