politiko

ZDA bodo počakale na zadostno podporo; Sadam Husein ne bo napadel Izraela

10. 02. 1998 19.27

Ameriški predsednik Bill Clinton je danes vnovič pozval iraškega predsednika Sadama Huseina, naj poišče mirno rešitev krize z Združenimi narodi in naj ne ovira njihovih inšpektorjev. Izbira je zdaj v rokah Sadama Huseina, je med slovesnostjo v Beli hiši, namenjeno gospodarstvu, izjavil ameriški predsednik, ki pa je v isti sapi ponovil, da morajo biti pripravljeni tudi na drugo možnost. Sadam Husein pa je na pritisk Moskve obljubil, da ne bo napadel Izraela. Kot je izjavil, tega ni sposoben in ne namerava storiti. Njegovo obljubo je Moskva v nedeljo posredovala izraelskim oblastem, je danes sporočil neimenovani zahodni diplomat v Amanu.

OMO in odbor za notranjo politiko o strategiji za EU

05. 02. 1998 12.45

Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je danes na skupni seji z odborom za notranjo politiko in pravosodje obravnaval Strategijo Slovenije za vključitev v Evropsko unijo. OMO se je z dokumentom, ki ima status akta vlade, seznanil, hkrati pa je vlado pozval, naj dokument metodološko dopolni ter natančneje opredeli stališča do odprtih vprašanj v delu, ki se nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko.

Matični odbor podprl zakona o različnih davkih

04. 02. 1998 12.22

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je v prvi obravnavi podprl spremembo zakona o davku na izplačane plače, ki predvideva neobdavčitev vseh plač pod 130.000 tolarjev bruto ter novelo zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, ki prav tako spadata v t.i. vladni varčevalni paket.

V Južni Koreji se obetajo množični protesti

02. 02. 1998 09.41

Južnokorejski sindikati so danes napovedali množične proteste proti vladinemu predlogu zakona o legalizaciji množičnih odpuščanj delavcev. Potem ko predstavniki vlade, podjetij in sindikatov v nedeljo niso dosegli nobenega kompromisa, je stranka predsednika Kim Dae Junga zagrozila, da bo zakon sprejela brez privolitve sindikatov. Neki poslanec predsednikove stranke Narodni kongres za novo politiko je potrdil voljo nove vlade, da bi v skladu z dogovorom izpolnili zahteve Mednarodnega denarnega sklada.

Sanacija lendavske Nafte je odvisna od obeh lastnikov

29. 01. 1998 17.35

Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja se je v izjavi za javnost o obratovanju in izgubah rafinerije Nafta Lendava odzval na zadnje informacije lendavske Nafte in Petrola. Dejal je, da naj se Petrol odloči, ali bo ostal trgovec z naftnimi derivati ali pa bo vlagal tudi v proizvodnjo lendavske rafinerije. Usoda Nafte Lendava je v največji meri v rokah Petrola, ki je 55-odstotni lastnik Nafte. Lanska izguba Nafte Lendava je ocenjena na 800 milijonov tolarjev. Država kot 45-odstotna lastnica Nafte Lendava si prizadeva za oblikovanje celovitega koncepta reševanja lendavske rafinerije, ki bo v skladu z investicijsko študijo. Vlada je pripravljena zagotoviti aktivno udeležbo pri sanaciji Nafte, to pa mora zagotoviti tudi Petrol.

Protestni shod kosovskih Srbov zoper politiko Beograda

28. 01. 1998 19.45

Na Kosovu je kakih dva tisoc Srbov danes protestiralo proti politiki jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševica, ki ni sposoben rešiti problema te pokrajine.

Parlamentarna skupšcina SE sprejela porocilo o zadnjem razvoju dogodkov v ZRJ

28. 01. 1998 18.36

Parlamentarna skupšcina Sveta Evrope (SE) je na rednem jesenskem zasedanju v Strasbourgu po dolgi in zivahni razpravi sprejela porocilo 7986 o zadnjem razvoju dogodkov v Zvezni republiki Jugoslaviji in njihovem vplivu na balkansko regijo. Sprejela je tudi slovenski amandma, ki poudarja stališce SE, da je rešitev nasledstvenega vprašanja pomembna za ureditev odnosov med drzavami na obmocju razpadle Jugoslavije in da je vseh pet drzav enakopravnih naslednic. Na zasedanju je sodelovala tudi delegacija parlamenta ZRJ. Predsednik njegovega odbora za zunanjo politiko Ljubiša Ristic je v govoru porocilo zavrnil kot "enostransko, ki paci sliko politike in polozaja v ZRJ".

Leto tigra bo tudi leto za tigra

28. 01. 1998 09.19

Letošnje leto tigra, ki se po kitajskem koledarju začne 28. januarja, mora biti tudi "leto za tigra", so poudarili pri Svetovnem skladu za zaščito narave (WWF). Sklad je te dni napovedal, da bo vložil milijon dolarjev za zaščito te živalske vrste. S sredstvi bodo skušali predvsem preprečiti divji lov ter politiko, ki uničuje tigrova naravna prebivališča, kar je glavni razlog za njegovo izumiranje. V začetku stoletja je v Aziji, od Kaspijskega morja do Balija, živelo več kot 100.000 tigrov, vendar se je njihovo število zmanjšalo za 95 odstotkov. Tri od osmih vrst - tiger z Balija, kaspijski tiger in javanski tiger - pa celo izumirajo. Po zadnjih raziskavah sklada vsak drugi tiger na prostosti živi v Indiji. Ocenjujejo, da jih v Bangladešu živi 300, v Nepalu 150 in v Butanu 80. Na Sumatri jih je najverjetneje še 400, v Maleziji 600, po 150 na Tajskem in v Vietnamu, 100 v Kambodži, 150 v Rusiji ter manj kot deset v Severni Koreji. Na Kitajskem jih živi le še kakih 30, medtem ko so jih leta 1950 prešteli 4000. Kljub naporom vodstev številnih azijskih držav, da zaščitijo to ogroženo živalsko vrsto, se njihovo število še naprej močno zmanjšuje. Ljudje še vedno uporabljajo tigrovo kožo, dlake živali uporabljajo za izdelovanje zdravil, penis smatrajo za afrodiziak, nekateri pari pa celo verjamejo, da bo njihov otrok moškega spola, če bodo nad zakonsko posteljo obesili tigrov smrček.

Svetniki potrdili mandat ljubljanske županje

27. 01. 1998 17.30

Ljubljanski svetniki so na današnji izredni seji potrdili mandat ljubljanske županje Vike Potočnik. V krajšem nagovoru je Potočnikova poudarila, da mora Ljubljana storiti korak naprej, ter izrazila prepričanje, da bi bil lahko njen napredek mnogo hitrejši, če bi bilo v mestu manj politike in več pripravljenosti za iskanje soglasja pri reševanju mestnih problemov.

Tridnevna konferenca OVSE na Dunaju

26. 01. 1998 09.39

Na sedežu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Dunaju se bo danes začela tridnevna konferenca, na kateri bodo visoki predstavniki generalštabov in obrambnih ministrstev 54 držav članic govorili o evropski varnostni politiki in njenem vplivu na obrambno politiko in vojaško doktrino svojih držav. Konferenca bo potekala za zaprtimi vrati, odprl jo bo generalni inšpektor avstrijske vojske Karl Majcen. Pričakujejo približno trideset poveljnikov generalštabov držav OVSE. V času sestanka naj bi se ločeno sestala šefa generalštabov Rusije in Združenih držav, generala Anatolij Kvašin in Henry Shelton. Sestanek so sklicali na predlog Rusije.

Španija in Italija bosta neposredno udeleženi pri uvedbi evra

22. 01. 1998 16.15

Španija in Italija bosta po besedah francoskega premiera Lionela Jospina neposredno udeleženi pri uvedbi skupne evropske valute. Jospin je v sinočnji oddaji francoske televizije poudaril, da je v zvezi z evrom dosegel uskladitev gospodarske politike udeleženih držav v Svetu za evro. Gospodarsko politiko njegove vlade pa ne bo pogojevala uvedba evra, temveč potreba po omejevanju proračunskega primanjkljaja.

Ta konec tedna kongres LDS v Mariboru

22. 01. 1998 10.35

Na kongresu Liberalne demokracije Slovenije, ki bo 24. in 25. januarja v Mariboru, naj bi liberalni demokrati poleg volitev novega vodstva sprejeli tudi program stranke in več resolucij o nekaterih pomembnejših aktualnih vprašanjih. Že pripravljeni osnutki resolucij se nanašajo na potrebne spremembe v ustavno opredeljenem političnem sistemu, na zaposlovanje, reformo pokojninskega sistema v Sloveniji, gozdove in gozdarstvo, na izobraževanje ter na politiko aktivnega vzpostavljanja enakosti moških in žensk.

Evropska komisija o prednostih v pravosodju

21. 01. 1998 09.43

Med pomembnimi nalogami Evropske komisije na področju pravosodja in notranjih zadev bo letos sklenitev pakta o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu s kandidatkami za članstvo v Evropski uniji.

Slovenski veleposlaniki na posvetovanjih v Bruslju

19. 01. 1998 12.58

Na tridnevnem obisku v Bruslju se od danes mudi delegacija devetih slovenskih veleposlanikov in odpravnikov poslov, akreditiranih v državah Evropske unije.

Malezija ne potrebuje programa IMF temveč reforme

19. 01. 1998 10.09

Malezija potrebuje čvrsto monetarno politiko in strukturne reforme, nikakor pa ne programa pomoči Mednarodnega denarnega sklada, je po končanih pogovorih v Kuala Lumpurju dejal generalni direktor IMF Michel Camdessus. "V primerjavi z njenimi azijskimi sosedami Malezije ni prizadela tako huda kriza, zato verjetno tudi ne potrebuje finančne pomoči. Priporočamo ji le več gospodarske odprtosti, več tujih vlaganj in močnejšo navzočnost tujcev v finančnem sektorju in boljši nadzor nad kreditnim sektorjem," je dejal Camdessus.

1998 naj bi bilo za gospodarstvo težje kot prejšnje

13. 01. 1998 17.35

Leto 1998 bo za gospodarstvo težje kot prejšnje, saj gre za ključno leto v obdobju pred pristopom k EU. Pričakujemo, da bo vlada ob aktivni podpori parlamenta in centralne banke oblikovala tako makroekonomsko politiko, ki bo omogočala ne le preživetje, temveč tudi razvoj slovenskega gospodarstva. To je v uvodnem govoru na skupščini GZS Jožko Čuk. Gospodarstveniki so podpredsednika vlade Marjana Podobnika opozorili na nujnost večjega sodelovanja z državami na območju nekdanje Jugoslavije, še posebej z ZRJ. Marjan Podobnik pa je med drugim dejal, da se bo v februarju neuradno udeležil sejma v Beogradu.

Se obeta uspešnejša evropska politika Slovenije?

08. 01. 1998 18.01

Najpomembnejši kriterij uspešnosti vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je vsestranska pripravljenost in usposobljenost Slovenije in njenih ljudi za življenje v novi skupnosti, ne pa hitrost zaključka pogajanj, s čimer je zaradi prestižnih razlogov pretirano obremenjena slovenska oblast, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Poudaril je, da sta procesa vključevanja Slovenije v EU in krepitev njene državnosti dopolnjujoča in ne izključujoča. ZL se želi v razpravo o vključevanju Slovenije v EU aktivno vključiti, tako je predsednik stranke danes predstavil predloge za uspešnejšo evropsko politiko Slovenije.

Ali se ZDA do Irana še vedejo v duhu hladne vojne?

08. 01. 1998 09.58

Iranski predsednik Mohamed Hatami je Združenim državam očital, da se do njegove države še vedno vedejo v duhu hladne vojne. Kot primer je navedel gospodarske sankcije proti Teheranu in uradno podpiranje načrtov za zrušenje islamskega državnega vodstva. Dejal je, da morajo ZDA prenehati s svojo sovražno politiko, potem pa bi lahko vzpostavili nove politične odnose. Dodal je, da ni nobenega znaka, da se je ta odnos spremenil, sicer pa Iran zaenkrat lahko shaja tudi brez odnosov z Združenimi državami.

O kurdskem vprašanju danes v Rimu

08. 01. 1998 09.54

Ministri za notranje zadeve držav podpisnic Schengenskega sporazuma in Turčije se bodo danes sestali v Rimu in se pogovarjali o tem, kako bi preprečili, da val kurdskih beguncev iz Turčije ne bi porušil politiko odprtih meja, predvideno z omenjenim sporazumom. Minuli teden se je na južnih obalah Italije izkrcalo okrog 1200 Kurdov iz Turčije, kakih 10.000 pa jih še čaka na pot v Evropo. Novega begunskega vala se najbolj boji Nemčija, kamor se Kurdi najraje zatečejo.

Bill Clinton podaljšal sankcije proti Libiji

06. 01. 1998 09.08

Ameriški predsednik Bill Clinton je v ponedeljek še za eno leto podaljšal ameriške sankcije proti Libiji, ki jih je 7. januarja leta 1986 razgalsil Ronald Reagan. Ameriške sankcije sestojijo iz ekonomskega embarga in zamrznitve libijskega premoženja v ZDA. V Clintonovem pismu kongresu je zapisano, da "libijska vlada kljub pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje svoje akcije in politiko podpore terorizmu" in da "takšne libijske akcije in politika predstavljajo neobičajno in izredno grožnjo nacionalni varnosti". ZDA Libijo med drugim obtožujejo, da zavrača sodelovanje z mednarodno preiskavo o postavitvi bombe, v katere eksploziji je pred devetimi leti padlo letalo družbe Panam nad Lockerbiejem na Škotskem. Umrlo je 270 ljudi.

Kurdski begunci v luči Schengenskega sporazuma

05. 01. 1998 18.29

V sredo se bo sešla delovna skupina sveta Evropske unije za Schengenski sporazum, ki bo obravnavala novonastale razmere po množičnem zatekanju kurdskih beguncev v Italijo in izrazom pripravljenosti te države, da beguncem podeli politično zatočišče. Viri na Evropski komisiji so povedali, da imajo begunci v primeru dodelitve političnega azila s strani ene države, ki je polno pristopila k Schengenskem sporazumu, pravico do prostega kroženja po vseh "schengenskih" državah, vendar pa imajo bivališče lahko le v državi, ki jim je zatočišče podelila. Viri na komisiji so pri tem razložili, da za druge države potemtakem "ni nevarnosti", hkrati pa poudarili potrebo po uskladitvi petnajsterice do tovrstnih problemov. Italija se je že znašla pod kritiko nekaterih držav petnajsterice, predvsem Avstrije in Nemčije, ki ji očitajo neučinkovito begunsko politiko in "varovanje unijinih meja". Oblasti v Rimu pa poudarjajo, da vrata Italije ostajajo odprta vsem, ki so politično preganjani.

Slovenci - pesimisti tudi ob koncu leta?

31. 12. 1997 09.16

Dnevnik je objavil izide novoletne ankete, v kateri so naključno izbrane telefonske naročnike med drugim spraševali, kako ocenjujejo nekatere vidike slovenskega javnega življenja. Kot kažejo izidi ankete, vprašani pozitivno ocenjujejo le slovensko zunanjepolitično pobudo. Slovensko zunanjo politiko in vključevanje Slovenije v mednarodne povezave je kot uspešno ocenilo 45,5 oz. 51,9 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 39,7 odstotka oz. 32,8 odstotka. Delo vladne koalicije je za uspešno ocenilo le 26,6 odstotka, več kot 53,8 odstotka anketiranih pa je menilo, da je neuspešno. Delo parlamenta ocenjuje za uspešno 22 odstotkov vprašanih, 63,2 odstotka pa za neuspešno. Delo parlamentarne opozicije ocenjuje kot neuspešno 23,3 odstotka vprašanih, 48,9 odstotka pa jih meni, da je neuspešno. Stopnjo socialne varnosti je za uspešno ocenilo le 21,1 odstotka anketiranih, medtem ko jih je 68,5 odstotka menilo, da je neuspešna. Prav tako je večina vprašanih (64,3 odstotka) ocenila, da je poslovanje slovenskega gospodarstva neuspešno. Za uspešno ga je ocenilo le 21,9 odstotka vprašanih.

Severna liga demonstrirala proti Prodijev davčni politiki

22. 12. 1997 09.15

Italijanska Severna liga je včeraj v Milanu skupaj s predstavniki pridelovalcev mleka - ti že mesec dni protestirajo zaradi povračila kvot Evropski uniji - organizirala demonstracijo proti davčni politiki premiera Romana Prodija.

Zaradi nesklepčnosti pisno potrjevanje odločitev

19. 12. 1997 11.36

Predsednica odbora državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje Darja Lavtižar-Bebler je zaradi nesklepčnosti morala odpovedati za danes, 19. decembra, napovedano sejo, na kateri naj bi se poslanci opredelili do več pobud za oceno ustavnosti oziroma ustavnih pritožb.

Južna Koreja dobila novega predsednika

19. 12. 1997 09.33

Na predsedniških volitvah v Južni Koreji je po končnih uradnih podatkih z nekaj več kot dvema petinama glasov zmagal kandidat opozicijske stranke Nacionalni kongres za novo politiko Kim Dae-Jung. Na drugem mestu je kandidat vladajoče Velike ljudske stranke Lee Hoi Chang, ki je že priznal poraz in čestital zmagovalcu. V skorajda polstoletni zgodovini te države je tako na njeno čelo prvič izbran opozicijski voditelj. Novi južnokorejski predsednik je danes že predlagal nadaljevanje političnih, gospodarskih in vojaških pogajanj s Severno Korejo na podlagi dvostranskega sporazuma iz leta 1992.

Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo

17. 12. 1997 15.22

Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.

Danes začetek 17. izredne seje DZ

16. 12. 1997 09.09

Državni zbor bo začel 17. izredno sejo, na kateri bodo predstavili predlog proračuna za prihodnje leto in ostale proračunske dokumente. S proračunskim predlogom, proračunskim memorandumom, denarno politiko in porabo pa naj bi poslance predvidoma seznanili premier Janez Drnovšek, finančni minister Mitja Gaspari, guverner centralne banke France Arhar ter direktorja pokojninske in zdravstvene javnofinančne blagajne Janez Prijatelj in Franc Košir.

Ameriški astronavt v politiko

15. 12. 1997 09.06

Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.

Nadaljevanje 16. izredne seje DZ

12. 12. 1997 09.12

Državni zbor bo danes nadaljeval 16. izredno sejo, ki jo je v četrtek prekinil tik pred odločanjem o predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. DZ bo odločal o predlogu matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje, naj predlagani zakon, ki sta ga v zakonodajni postopek vložila Janez Janša in Lojze Peterle, v prvi obravnavi zavrne. Pred zasedanjem DZ se bo sestal še odbor za mednarodno politiko.

Nezaupnica Hašimotovi vladi zavrnjena

11. 12. 1997 10.46

Predstavniški dom japonskega parlamenta je danes zavrnil nezaupnico proti vladi premiera Rjutara Hašimota, ki jo je vložila glavna japonska opozicijska stranka, Stranka novih meja. Proti predlogu je glasovalo 268 poslancev, 219 poslancev je predlog podprlo, 12 pa se jih je vzdržalo glasovanja.