pomemben

Vlada zadovoljna z izkupičkom

11. 12. 2000 00.00

Slovenija je v Nici iztržila sedem poslancev v parlamentu, svojega komisarja v Evropski komisiji in še 4 glasove v ministrskem svetu. Po mnenju slovenske vlade je to dober izkupiček. Nekatere majhne države pa menijo, da je nova pogodba napisana v prid velikim državam in so z razdelitvijo glasov v ministrskem svetu, kjer se sprejemajo pomembne odločitve nezadovoljne.

Svilanović pri Drnovšku

09. 12. 2000 00.00

Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića. Sogovornika sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, ki ga je dopoldne s Svilanovićem podpisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.

Slovenija in ZRJ podpisali sporazum

09. 12. 2000 00.00

Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.

Rekordno število nočitev v zdraviliščih

07. 12. 2000 00.00

V Krki Zdravilišča pričakujejo, da bodo v treh zdraviliščih - Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu - ter v hotelih na Otočcu letos zabeležili skupaj blizu 300.000 nočitev, kar bi bilo sedem odstotkov več kot lani. Celotni dohodek ob koncu leta se bo predvidoma povzpel na 42 milijonov nemških mark, dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijona nemških mark, torej trikrat več kot lani, je povedal direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič.

Srečanje Picule in Ivanova

05. 12. 2000 00.00

Hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Rusijo, se je v Moskvi sestal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Osrednjo pozornost sta namenila povečanju političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Picula je v Moskvo prenesel tudi vabilo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj v prihodnosti obišče Hrvaško.

Mercator v Sarajevu

01. 12. 2000 00.00

Mercator je s svojim nakupovalnim središčem navzoč tudi v Sarajevu. Naložba v 27.000 kvadratnih metrov veliko trgovsko središče, kjer je zaposlitev dobilo 350 delavcev, je znašala 48 milijonov mark, kar je največja naložba kakega slovenskega podjetja v Bosni in Hercegovini. Na 12.300 kvadratnih metrih prodajnih površin je poleg hipermarketa še 20 drugih sodobno urejenih prodajaln ter storitvenih in gostinskih lokalov s celovito ponudbo. Center zagotavlja skoraj 400 brezplačnih parkirnih mest.

Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo

01. 12. 2000 00.00

Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.

Na potezi je vrhovno sodišče ZDA

01. 12. 2000 00.00

Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.

Madagaskar pred decentralizacijo države

30. 11. 2000 00.00

Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.

Študenti o Dnevu boja proti aidsu

28. 11. 2000 00.00

Ob bližajočem se 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, so predstavniki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Slovenskega društva študentov medicine z mednarodno aktivnostjo na konferenci predstavili obsežno akcijo, ki jo ob tej priložnosti v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami pripravljajo že tretje leto zapored. V okviru akcije v novembru in decembru izvajajo delavnice o varni in zdravi spolnosti za osnovne in srednje šole. Na omenjeni svetovni dan bodo na vsaj enajstih lokacijah po Ljubljani razdeljevali informativno gradivo, pentlje in kondome, zvečer tega dne pa na Kongresnem trgu pripravljajo koncert z naslovom STOP AIDS, na katerem bodo nastopile popularne slovenske glasbene skupine. Med koncertom bodo potekali kratki pogovori na temo varne in zdrave spolnosti.

Letališče Cerklje tudi za civilno rabo

28. 11. 2000 00.00

Občinski svet Brežice je sinoči na izredni seji sprejel odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki. S tem so v Brežicah prekinili večmesečne jalove razprave okrog odloka ter z več dopolnili izoblikovali končni dokument. Po prepričanju brežiškega podžupana Andreja Vizjaka gre za gospodarsko pomemben razvojni projekt, ki bo ob vojaškem letališču omogočal tudi številne civilne dejavnosti. Ustanovitelj gospodarskega zavoda bo sicer brežiška občina, številni podjetniki iz Posavja, ki imajo že svoja letala in licenco za vodenje letalske šole, pa bodo poskrbeli za zagonske stroške. Urediti bodo morali tudi infrastrukturne objekte na severnem delu cerkljanskega letališča.

Šestnajsti knjižni sejem

28. 11. 2000 00.00

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.

NEK je potresno varen objekt

25. 11. 2000 00.00

Na Geološkem zavodu v Ljubljani so danes javnosti predstavili rezultate projekta Phare o geofizikalnih in geoloških raziskavah na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rezultati geofizikalnih in geoloških raziskav zavračajo dosedanjo predpostavko, da je krški bazen tektonski jarek, omejen s prelomi na severni in južni strani.

9. številka Kranjskega zbornika

23. 11. 2000 00.00

Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.

Pivovarna Union večinski lastnik Fructala

22. 11. 2000 00.00

Pivovarna Union je včeraj postala imetnica 1.420.125 delnic in s tem 56,7- odstotnega lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, s čimer je naredila prvi in pomemben korak k prevzemu tega podjetja. Pivovarna bo v skladu z določbami zakona o prevzemih vsem delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic in jim za njo ponudila 3050 tolarjev v denarju.

Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka

18. 11. 2000 00.00

Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.

Kmalu normalizacija odnosov?

15. 11. 2000 00.00

Generalna skupščina ZN je po vsakoletni razpravi o položaju v BiH soglasno sprejela daljšo resolucijo, pri čemer je za Slovenijo pomemben del preambule, v kateri se poudarja pomen normalizacije odnosov med državami naslednicami SFRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov brez pogojevanja na podlagi pravne enakopravnosti vseh petih naslednic.

195144ukanović danes v Sloveniji

15. 11. 2000 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.

Arafat potuje v ZDA

05. 11. 2000 00.00

Palestinski voditelj Jaser Arafat bo na povabilo ameriškega predsednika Billa Clintona 9.

SKB ostaja odprta za povezave

03. 11. 2000 00.00

SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.

Slovenske železarne v združenju Eurofer

01. 11. 2000 00.00

Slovenske železarne so po večletnem dogovarjanju danes postale pridruženi član združenja evropskih proizvajalcev jekla Eurofer. Sporazum o tem so 2. oktobra podpisali predsednik združenja Ekkehard Schulz, generalni direktor združenja Ditrich von Hülsen ter predsednik uprave Slovenskih železarn

V Moskvi doprsni kip Herbersteinu

31. 10. 2000 00.00

V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.

Skupna izjava EU in Rusije

30. 10. 2000 00.00

Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

ZTS o delu v preteklih letih

28. 10. 2000 00.00

Na današnji skupščini Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), ki se je dopoldne začela v Ljubljani, bodo med drugim obravnavali poročilo o dejavnosti ZTS v obdobju od oktobra 1997 do oktobra letos, razrešili dosedanje organe ZTS in izvolili nove ter podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom. ZTS je slovenska nacionalna skavtska organizacija, ki je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih načelih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vključujejo prostovoljno.

Podpisali aneks h kolektivni pogodbi

27. 10. 2000 00.00

Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in Sindikat delavcev v zdravstveni negi ter ministrstvi za zdravstvo in delo so podpisali aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, s katerim se zaposlenim v omenjenih panogah zagotovi povišanje plač v povprečju za približno 6,5 odstotka za povprečni količnik 0,18.

Začetek predvolilnega molka na Kosovu

27. 10. 2000 00.00

Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni

Nova družina IBM strežnikov

24. 10. 2000 00.00

Med letošnjimi novostmi prireditve Infos je bilo predstavljenih veliko sodobnih in domačih rešitev, ki bodo gospodarstvu ponudile večje možnosti za t.i. e-poslovanje. IBM Slovenija in kranjski Nibble sta tako v okviru prireditve Infos prvič predstavila novo družino IBM strežnikov, imenovano @-server. Ta družina računalnikov ponuja nove možnosti za razvoj poslovnega računalništva z vgrajeno hitro in zmogljivo tehnologijo. S t.i. sistemskim integratorjem so ponujene nove možnosti za nadzor oziroma upravljanje z rastjo, tveganjem in stroški poslovanja. Pri IBM in Nibblu poudarjajo, da novi računalniški sistem ne predstavlja konec razvoja, ampak pomeni pomemben del razvojne poti, ki vključuje strežnike, ki predstavljajo nove možnosti za upravljanje s sredstvi informacijske tehnologije.

Venturoni zadovoljen z obiskom

20. 10. 2000 00.00

Slovenija je zanesljiva partnerica zveze NATO, ki zelo resno in trdo dela, da bi izpolnila cilje, ki si jih je kot prednostne zadala v svoji zunanji in varnostni politiki. Takšno bo poročilo, ki ga bo vojaškemu odboru zveze NATO po obisku v Sloveniji po lastnih navedbah podal predsednik tega najvišjega vojaškega svetovalnega organa zavezništva, admiral Guido Venturoni. Kot je še dodal na Brniku, je s plodnim dvodnevnim obiskom zelo zadovoljen.

Kongres in skupščina Slovenskega zdravniškega društva

20. 10. 2000 00.00

Začel se je deseti dvodnevni kongres in 137. skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD), kjer bodo med drugim izvolili novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Za predsedniško mesto poleg dosedanjega predsednika Pavla Poredoša kandidira še predstojnik bolnišnice Golnik Jurij Šorli, za dve podpredsedniški mesti pa se bosta potegovala sedanja podpredsednika Zoran Zabavnik in Janez Vrbovšek. Na popoldanskem delu kongresa bo približno 150 udeležencev razpravljalo o stanovski problematiki z naslovom Delovne obremenitve in življenjski slog slovenskih zdravnikov.

Plinarna Maribor proslavila 130-letnico

20. 10. 2000 00.00

Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.