pomoč
Humanitarne akcije lajšajo težke trenutke
27. 12. 2000 00.00
S humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami nekatere organizacije že leta nudijo pomoč ljudem v stiski, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, otrokom, brezdomcem, beguncem ter drugim, ki so potrebni pomoči. Tudi v Sloveniji so nekatere nevladne organizacije, med katerimi izstopajo Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas (SK) in Slovenski odbor za Unicef, že dolgo aktivne na tem področju. Tako so tudi letos, predvsem v zadnjih mesecih, pripravile več akcij zbiranja sredstev za pomoči potrebne, RKS in SK pa sta se še posebej izkazali ob nedavni naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Samo Škofijska karitas Koper in Ljubljana sta namreč za prizadete ob plazu skupaj zbrali dobrih 52 milijonov tolarjev, RKS pa več kot 35 milijonov tolarjev s tem, da akciji še nista zaključeni.
Slovenske aktivnosti v Paktu stabilnosti
27. 12. 2000 00.00
Slovenija bo v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala delovnemu omizju demokratizacija in človekove pravice v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. V sklopu tega omizja je Slovenija že v letu 2000 v sodelovanju s Svetom Evrope vodila delovno skupino za človekove pravice in manjšine, podporo pa sta dobila dva slovenska projekta: ustanovitev mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za južno in jugovzhodno Evropo.
V ZRJ 1400 nevladnih organizacij
24. 12. 2000 00.00
V ZR Jugoslaviji se je število nevladnih organizacij podvojilo po trimesečnih protestnih demonstracijah pozimi 1996/1997 in jih je sedaj približno 1400, piše beograjski zasebni dnevnik Blic. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo registriranih kar 500 novih nevladnih organizacij.
Clinton za pomoč brezdomcem
24. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v svojem zadnjem tedenskem nagovoru Američanom pred božičem napovedal odobritev posojil, vrednih več kot milijardo dolarjev, s katerimi bodo pomagali okrog 200.000 brezdomcem. "Vsi Američani niso pobrali sadov gospodarskega razcveta, zato bomo s tem ukrepom pomagali brezdomcem k novemu začetku, pomoč pa bo namenjena tudi delavskim družinam in tistim, ki si zaman prizadevajo kupiti svojo prvo hišo ali stanovanje," je dejal Clinton.
Zahvala za pomoč Ložanom
23. 12. 2000 00.00
Skupina domačinov iz Loga pod Mangartom in z Bovškega ter ustvarjalci, ki so na različne načine povezani s tem delom Slovenije, bodo popoldne na Ljubljanskem gradu pripravili dobrodelno kulturno prireditev pod naslovom Log pod Mangrtom - Log po Mangrtu, s katero se bodo zahvalili vsem, predvsem pa Ljubljančanom, za pomoč Ložanom po nedavni naravni nesreči zaradi plazenja zemlje.
Kučan pripravil tradicionalni sprejem
23. 12. 2000 00.00
Predsednik Kučan je popoldne pripravil tudi vsakoletni sprejem za otroke in druge svojce žrtev vojne za Slovenijo. Zbrane je poleg predsednika države nagovoril tudi predsednik odbora za pomoč otrokom žrtev Mirko Jelenič. Sprejema so se med drugim udeležili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve.
Otroci ne zaupajo politikom
21. 12. 2000 00.00
Otroci v ZRJ najbolj zaupajo svojim staršem, najmanj pa politikom, strankam in poslancem, je o rezultatih projekta Pravice otrok v medijih povedal predstavnik nevladne organizacije Prijatelji otrok Srbije Prvoslav Plavšić. Po njegovih besedah otroci najbolj zaupajo tistim, ki so jim najbližji. Otroci ne pričakujejo veliko od večine jugoslovanskih ustanov in mediji pri tem prav tako niso visoko uvrščeni. Na začetku omenjenega projekta je samo približno 11 odstotkov otrok poznalo konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok, ob koncu projekta pa se je njihovo število potrojilo, je povedal Plavšić. Projekt je pod pokroviteljstvom Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) potekal v treh jugoslovanskih mestih
Norveška podvojila pomoč Hrvaški
20. 12. 2000 00.00
Norveška bo v naslednjem letu podvojila gospodarsko pomoč Hrvaški z zdajšnjih 12,2 milijona nemških mark na 24,4 milijona, je v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim premierom Ivico Račanom napovedal norveški premier Jens Stoltenberg. Stoltenberg je dejal, da za gospodarsko sodelovanje obstajajo vsi pogoji, s poudarkom, da sta Hrvaška in Norveška pomorski državi z razvitim ribištvom in ladjedelništvom. Račan pa je dejal, da bo Hrvaška pomoč porabila za obnovo v vojni porušenih območij in za vrnitev beguncev. Stoltenberg se bo sestal še s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Načrti ministrstva za informacijsko družbo
18. 12. 2000 00.00
"Bolj pomembna od privatizacije se mi zdi demonopolizacija. Če privatizirate Telekom, ki je zdaj v državni lasti, boste še vedno imeli monopol, le da bo v zasebnih rokah, kjer dejansko nimate več nobenega vpliva. Če se tak telekom odloči zapostaviti odročnejše in zato tržno manj zanimive kraje, ne boste mogli storiti ničesar. Privatizacija da, vendar je demonopolizacija pomembnejša," je za današnje Delo pojasnil Pavel Gantar, zadolženi za pripravo ministrstva za informacijsko družbo in hkrati ministrski kandidat za omenjeno ministrstvo.
Razveljavili del zakona o dedovanju
15. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o dedovanju (ZD) v delu, ki se nanaša na dedovanje družbene skupnosti po zapustniku, ki je prejemal socialno pomoč. Ustavno sodišče meni, da je določilo, po katerem ob smrti zapustnika del zapuščine v vrednosti prejete pomoči postane družbena lastnina, nesorazmerno interesu, ki ga varuje, saj je možno varstvo pravic dajalca pomoči zagotoviti tudi na blažji način.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Avtoportret Polanskega in risbe Wajde
14. 12. 2000 00.00
Avtoportret režiserja Romana Polanskega in risbe njegovega kolega Andrzeja Wajde bodo krasile Album tisočletja, ki ga bo izdala neka poljska človekoljubna fundacija. Izkupiček od prodaje bo šel za pomoč otrokom varšavske bolnišnice. Album na 365 straneh v obliki koledarja za prihodnje leto združuje darila 365 umetnikov, športnikov in drugih znanih poljskih osebnosti. Med darili prevladujejo osebne fotografije, risbe in pesmi. Nobelova nagrajenca za literaturo Czeslaw Milosz in Wislawa Szymborska sta podarila rokopise svojih del, dramaturg Slawomir Mrozek svoje risbe, skladatelj Wojciech Kilar pa notni zapis ene od svojih skladb. Album bodo prodajali po poljskih knjigarnah in na internetu.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Telefonski pogovor Clintona in Baraka
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak sta imela sinoči telefonski pogovor, v katerem je Barak sogovorniku pojasnil razloge za svoj odstop, je danes v Dublinu, kjer je Clinton na obisku, povedal tiskovni predstavnik Bele hiše. Vodja mednarodne komisije, ki proučuje vzroke za zadnji val palestinsko-izraelskega nasilja, George Mitchell pa se je danes v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Otroci so prve žrtve vojn in revščine
12. 12. 2000 00.00
Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) v danes objavljenem letnem poročilu poudarja, da so otroci poleg žensk prve žrtve nasilja, diskriminacije in vojn. V zadnjih desetih letih sta bila v spopadih po svetu ubita dva milijona otrok, šest milijonov jih je bilo hudo ranjenih oziroma so ostali za vedno prizadeti, kar 12 milijonov otrok pa je ostalo brez strehe nad glavo. Sicer je poročilo namenjeno predvsem najmlajšim otrokom, starim do treh let.
Za samostojno ustanovo plesne umetnosti
11. 12. 2000 00.00
Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev, prav tako nekdanjih prvakov ljubljanskega Baleta, Janeza Mejača in Vojka Vidmarja v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja danes ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Baletna domačija, na kateri je Mlakar do lani živel s soprogo balerino Pio, je bila razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v "memorandumu", maja naslovljenemu na novomeškega župana, "verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč".
Avstrijka na madridskem letališču
11. 12. 2000 00.00
Neka Avstrijka, ki že sedem mesecev "živi" na madridskem letališču, povzroča oblastem v španski prestolnici velike preglavice. Po poročanju španskega časnika El Mundo 50-letna ženska odklanja vsakršno pomoč.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Ruski komisar za človekove pravice v Sloveniji
09. 12. 2000 00.00
Iz urada varuha človekovih pravic so sporočili, da je namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala nocoj sprejel komisarja za človekove pravice Ruske federacije Olega O. Mironova, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo. Butala je gostu predstavil institucijo ombudsmana v Sloveniji ter delo in problematiko, s katero se varuh človekovih pravic v naši državi najpogosteje srečuje. Ruski gost, ki je bil na položaj komisarja za človekove pravice izvoljen 22. marca 1998, je gostitelju prav tako predstavil delovanje ombudsmana v Rusiji. Pri tem je kot glavne naloge navedel povrnitev človekovih pravic tistim, ki so jim bile v preteklosti kršene, pomoč oblastem pri vzpostavljanju zahodnim standardom primerljive ravni spoštovanja človekovih pravic, krepitev mednarodnega sodelovanja in izobraževanje za človekove pravice. Mironov si bo v nedeljo ogledal slovensko prestolnico in Postojnsko jamo, nato pa se bo v navzočnosti veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji Tigrana Karakhanova na kosilu sestal še z ministrom za pravosodje in prvim slovenskim ombudsmanom Ivanom Bizjakom.
Letno strokovno srečanje RKS
09. 12. 2000 00.00
Rdeči križ Slovenije (RKS) je v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič pripravil letno strokovno srečanje predsednikov in sekretarjev območnih združenj te humanitarne organizacije. Tridnevno srečanje je četrtek odprl Vladimir Topler, nato pa je vodja regionalne delegacije mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Budimpešti Helena Korhonen navzočim predstavila Strategijo 2010, ki temelji na izboljšanju življenja ogroženih ljudi. Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič pa je udeležencem predstavil Strategijo 2003 in redne programe dela RKS za prihodnje leto.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Simpozij o pravnem sodelovanju
07. 12. 2000 00.00
Na ljubljanski pravni fakulteti se je začel dvodnevni mednarodni simpozij o pravnem izobraževanju v novem tisočletju, ki ga v sodelovanju z American Bar Association - Central Eastern European Law Initiative (ABA) organizira Pravna fakulteta v Ljubljani. Na njem sodelujejo predstavniki nekaterih ameriških univerz in univerz iz držav nekdanje Jugoslavije, ljubljanska Pravna fakulteta pa ima pri tem vlogo mentorja. Med sklepi simpozija bosta predvidoma tudi uvedba novega predmeta pravna etika in pravna pomoč kot študijska obveznost študentov, je povedal dekan pravne fakultete Janez Kranjc.
Slovenec ubil tri Nemce
07. 12. 2000 00.00
V Frankfurtu je v noči na torek takrat še neznan storilec v streljanju v nekem baru ubil tri Nemce, enega pa huje ranil. Kaže, da je bil je v vzrok za zločin po doslej znanih podatkih razžalitev enega od gostov. Storilec naj bi bil 30-letni slovenski državljan Viktor Rafolt iz Ljubljane.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Drugi center Sonček v Ljubljani
06. 12. 2000 00.00
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije te dni praznuje desetletnico odprtja prvega Centra Sonček, ki so ga v Ljubljani odprli 23. decembra 1990, na dan referenduma za osamosvojitev Slovenije. Ob obletnici bodo za Bežigradom v Ljubljani odprli še drugi center, katerega obnova in adaptacija je stala 25 milijonov tolarjev, v mreži centrov po vsej državi pa bo ta že osmi. Po otvoritvi bo danes tudi slavnostna seja zveze, na kateri bodo podelili priznanja desetim posameznikom za večletno uspešno delo pri uresničevanju skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
Annan predlagal datum umika
06. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilo, objavljeno včeraj na sedežu organizacije, vključil tudi predlog pripadnikov mirovne misije na terenu, da bi bil december leta 2002 primeren datum za zaključek mirovne misije ZN v Bosni in Hercegovini (UNMIBIH). Annan v poročilu Varnostnemu svetu omenja bistven napredek, ki ga je dosegla UNMIBIH, vendar opozarja, da so potrebna dodatna denarna sredstva za uspešno izvedbo vseh nalog. Prav od denarja pa naj bi bilo odvisno, ali bo predlagani datum umika mirovnih sil tudi dejansko obveljal.