pomoč
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Projekt internetnega ombudsmana
28. 10. 2000 00.00
Projekt internetnega ombudsmana, s katerim so v sosednji Avstriji začeli oktobra tega leta, se je izkazal kot dobra poteza, saj se je od pilotske faze v januarju pa do dejanskega začetka delovanja ukvarjal z več kot 700 vprašanji in 105 problemi elektronskega trgovanja. Kot so sporočili s sejma INFOS '00, Zveza potrošnikov Slovenije že sodeluje s sosedi in potrošniki bodo lahko v nekaj letih izbirali med resnimi in zanesljivimi ponudniki v internetni trgovini.
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
Srečanje predstavnikov nepalske vlade in maoistov
27. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih letih gverilskih spopadov v Nepalu, v katerih je doslej umrlo približno 1500 ljudi, so se danes prvič sestali predstavniki nepalske vlade in militantnih maoistov. Zagovornik človekovih pravic Padma Ratna Tuladhar, ki je posredoval v današnjem neformalnem srečanju, je ocenil, da so bili pogovori "zelo pozitivni", predstavniki obeh strani so se pogovarjali več kot dve uri, načrtujejo pa tudi uradna pogajanja.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
Bliža se Teden solidarnosti
26. 10. 2000 00.00
Rdeči križ Slovenije (RKS) bo v tradicionalnem Tednu solidarnosti, ki bo potekal od 1. do 7. novembra, v svojih 56 območnih združenjih socialno ogroženim družinam in posameznikom razdelil dvajset tisoč prehrambenih paketov, tj. dvesto tisoč kilogramov hrane in šestdeset tisoč kilogramov pralnega praška.
Sprejeli predlog proračuna EU
26. 10. 2000 00.00
Evropski parlament je danes v prvem branju sprejel predlog proračuna Evropske unije za prihodnje leto, vendar pa so predvideni odhodki proračuna, ki ga je sprejel parlament, višji od predloga, ki ga je oblikoval svet ministrov. Evropski poslanci so podprli predlog, ki predvideva proračunske odhodke v višini 94,7 milijarde evrov, medtem ko je ministrski svet predlagal, da bi ti znašali 92,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v svojem predlogu predvidela proračunske odhodke v višini 93,9 milijarde evrov.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Youssou N'Dour za razvoj interneta
25. 10. 2000 00.00
Senegalski glasbenik
Minnesota in Florida brez zadetka
23. 10. 2000 00.00
V severnoameriški hokejski ligi NHL so se včeraj tri od štirih tekem končale po podaljšku, kljub temu pa sta se ekipi Minnesote Wild in Floride Panthers razšli brez zadetkov, kar je prvi rezultat 0:0 v NHL po letošnjem aprilu.
SPEM in ITF prejela nagrado IPRA in OZN
23. 10. 2000 00.00
Mednarodna zveza za odnose z javnostmi (IPRA) je včeraj na svetovnem kongresu v Chicagu podelila nagrade za najboljše lanskoletne projekte na področju odnosov z javnostmi. IPRA je v sodelovanju z Oddelkom za informiranje javnosti (DPI) Združenih narodov podelila tudi posebno nagrado za družbenokoristne komunikacijske projekte, ki jo je v konkurenci štirih finalistov prejela slovenska agencija SPEM Komunikacijska skupina skupaj s svojim naročnikom Mednarodnim skladom za razminiranje Bosne in Hercegovine in pomoč žrtvam min (ITF). Slovesnosti v Chicagu se je udeležilo okrog 200 ljudi, med njimi vodji slovenskega projekta Suzana Mihelin in Tomaž Ritlop, kakor tudi slovenski konzul v Clevelandu Tone Gogala.
Civilne naloge helikopterjev SV
22. 10. 2000 00.00
Poleg glavnih nalog, to so obramba, nadzor in kontrola slovenskega zračnega prostora ter zagotavljanje zračne podpore enotam Slovenske vojske (SV), 15. brigada vojaškega letalstva, ki domuje na vojaškem delu brniškega letališča, opravlja pomembne naloge tudi na civilnem področju. Njeni pripadniki namreč nudijo pomoč civilnim strukturam in organizacijam, pri izvajanju civilnih nalog pa je najbolj dejavna helikopterska eskadrilja, v kateri je osem večnamenskih helikopterjev ameriškega proizvajalca Bell, B-412.
Danes vaja Predori 2000
21. 10. 2000 00.00
Reševanje v predoru v primeru težke prometne nesreče z večjim številom ponesrečenih je osnovni namen vaje Predori 2000, ki jo danes na Ljubelju pripravljata Uprava za obrambo Kranj in Uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo.
Patten v Beogradu in Podgorici
20. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten bo prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Podgorico in Beograd, so danes napovedali na Evropski komisiji.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Ebola še naprej pustoši po Ugandi
19. 10. 2000 00.00
Smrtonosna epidemija ebole je v Ugandi doslej zahtevala že 41 smrtnih žrtev, najmanj 111 oseb pa je obolelih za to kužno boleznijo, so sporočili iz ugandskega ministrstva za zdravstvo. V Ugando medtem prihaja pomoč tako iz mednarodnih organizacij kot iz nekaterih držav. Na prizadeta območja so že prispeli številni mednarodni strokovnjaki, ki naj bi ugandskim oblastem pomagali zajeziti epidemijo.
Vzpostavljanje sistema ravnanja z odpadki
19. 10. 2000 00.00
Župani petih zasavskih občin - Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč, so danes v Trbovljah z ministrstvom za okolje in prostor podpisali pismo o nameri za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marjan Vezjak je ob tem županom obljubil podporo in pomoč ministrstva pri izvedbi projekta. Največji napredek na tem področju je naredila občina Hrastnik, po besedah območnega koordinatorja Romana Lebarja pa bodo uporabili tudi njihove izkušnje na področju ravnanja z odpadki. V skladu s podpisanim dokumentom bodo pripravili več projektov, na njihovi podlagi pa bodo občine uvedle ločeno zbiranje odpadkov, tudi gospodinjskih, ter zagotovile pogoje za trženje sekundarnih surovin in predelavo biološko razgradljivih odpadkov. Minimalne ostanke odpadkov bodo odlagali na posodobljene in povečane obstoječe deponije. Zagotovili pa bodo tudi organizirano ravnanje z gradbenimi odpadki, odsluženimi avtomobili in odpadno belo tehniko.
NATO o slovenskem programu za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Zveza NATO in Slovenija bosta jutri v Bruslju skupaj pregledali slovenski program uresničevanja akcijskega načrta za članstvo (MAP) za prihodnje leto. Vsebino programa, ki ga je Slovenija zavezništvu izročila septembra, bosta predstavnikom članic Severnoatlantske zveze podrobneje pojasnjevala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič in državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc, na srečanju pa bo po pričakovanjih beseda tekla tudi o razmerah v ZRJ. Na čelu delegacije zveze NATO bo pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve Klaus-Peter Klaiber.
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Mednarodni dan boja proti revščini
18. 10. 2000 00.00
Na sedežu ZN so se z različnimi prireditvami spomnili 17. oktobra, Mednarodnega dneva boja proti revščini, generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pa sta ob tem dala posebni izjavi. Med dogodki ob dnevu boja proti revščini, ki ga je Generalna skupščina razglasila leta 1992, je bil tudi zaključek Svetovnega pohoda žensk 2000, ki se je začel letos marca v Ženevi in zajel predstavnice in predstavnike iz 5.000 nevladnih organizacij iz 159 držav sveta. Udeleženke pohoda so nameravale generalnemu sekretarju ZN predati posebno peticijo z več kot dvema milijonoma podpisov za učinkovitejše ukrepe v boju proti revščini. Namesto Annana, ki se je mudil v Egiptu, jih je sprejel predsednik Generalne skupščine Holkeri. "Svetu ne primanjkuje dobrih namenov za odpravo revščine, kot je razvidno tudi iz sklepov vrha tisočletja in svetovnega vrha za družbeni razvoj iz leta 1995. Vendar do danes nismo storili dovolj in število revnih še naprej narašča, namesto da bi upadalo," je izjavil Holkeri. Tudi Annan je v svoji poslanici izpostavil, da svetu ne primanjkuje znanja in sredstev za odpravo revščine, ampak volje. "Na strani razvitih to pomeni zmanjšanje dolga, odpravo zaščitnih carin pred uvozi iz revnih držav in več sredstev za razvojno pomoč. Na strani držav v razvoju boj proti korupciji, končanje spopadov in vzpostavitev dobrega vladanja," je zapisal Annan.
Poplave v Evropi
17. 10. 2000 00.00
Skoraj neprekinjeno močno deževje je v zadnjih dneh na severu Italije in jugu Švice zahtevalo najmanj 20 smrtnih žrtev, okoli 30 ljudi pa še pogrešajo. Kot so zvečer sporočile italijanske oblasti, je na severu Italije doslej umrlo 13 ljudi, od tega deset v dolini Aoste, o dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta, na ligurski obali pa je umrl nek mornar. V švicarskem kantonu Valais sta v poplavah po zadnjih uradnih podatkih umrla dva človeka, po sobotnem zemeljskem plazu v švicarski vasi Gondo pa še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove.
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.
Finski državni sekretar za trgovino v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo jutri, 18. oktobra, prišel finski državni sekretar za trgovino Bo Goran Eriksson. Njegov gostitelj bo državni sekretar za ekonomske odnose s tujino Anton Grabeljšek, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama in o poteku približevanja Slovenije Evropski uniji. Med obiskom se bo finski gost srečal tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter s predstavniki vladne službe za evropske zadeve.
Novi poveljnik KFOR-ja
16. 10. 2000 00.00
Italijanski general Carlo Cabigiosu je danes v Prištini od španskega generala Juana Ortuna prevzel dolžnosti poveljnika mednarodnih sil na Kosovu KFOR. Kot je povedal, bodo mirovne sile KFOR ostale na Kosovu tudi po demokratičnih spremembah v ZRJ, njihova naloga pa ostaja nespremenjena - zagotavljanje miru in varnosti ter pomoč pri obnovi Kosova. Italijanski general je še povedal, da bi s skupnim prizadevanjem sil KFOR, UNMIK in narodi na Kosovu lahko izgradili večetnično, svobodno in demokratično Kosovo. Šestdesetletni general Cabigiosu bo na čelu sil KFOR šest mesecev. Poveljeval bo 40.000 vojakom iz 39 držav. Predaje dolžnosti na sedežu KFOR v Prištini se je udeležil tudi vrhovni poveljnik zveze NATO za Evropo, general Joseph W. Ralston.
Smrtonosen virus Ebola
16. 10. 2000 00.00
V predelu Gulu na severu Ugande je v epidemiji, ki jo je povzročil virus Ebola, v preteklih dveh tednih umrlo 43 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev še naraslo. Laboratorijski testi so pokazali, da gre res za mrzlico, ki jo povzroča virus Ebola. Po zadnjih podatkih je z virusom Ebola v Ugandi okuženih še približno 57 ljudi, ki so jih ta konec tedna sprejeli v bolnišnicah v okrožju Gulu na severu države. Oblasti v Kampali so prebivalce pozvale k skrajni previdnosti.
V Grčiji potonila nova ladja
15. 10. 2000 00.00
V Grčiji je včeraj pred severnoegejskim otokom Samotraki potonila tovorna ladja. Pri tem je umrl mornar, ostalih devet članov posadke pa je rešil turški trajekt, ki je plul v bližini. Po poročanju grškega radia naj bi v času nesreče na območju divjal orkanski veter.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.